Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ON (13.359-13.383)



  1.      pršílo  -a s (í) 1. sredstvo, ki pri uporabi prši, se razpršuje: izdelovati pršila; uporaba pršil v kmetijstvu 2. kemično sredstvo, shranjeno v manjši posodi pod tlakom, ki se pri uporabi razpršuje: pazite, da pršilo ne pride v oči; pršilo proti komarjem; olja, emulzije, pršila in druga zaščitna sredstva za sončenje / lak v obliki pršila // posoda s takim kemičnim sredstvom: pršilo je prazno
  2.      pršíti  -ím nedov. ( í) 1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki drobnih, navadno gostih vodnih kapelj: začelo je pršiti; spet prši / iz megle prši / v osebni rabi dež je pršil ves dan 2. leteti v obliki drobnih kapelj, delcev: curki vodometa so pršili v zrak / iskre pršijo na vse strani 3. ekspr. povzročati, da se kaj spreminja v drobne leteče kaplje, delce: veter je pršil valove / burja prši sneg 4. s pršenjem močiti, vlažiti: pršiti rastline z vodo ● ekspr. škrjanček veselo prši drobi; ekspr. voda pada v tolmun in se prši v milijone kapljic se razpršuje
  3.      pršútar  -ja m () agr. prašič mesnate pasme, ki se goji za pršut: bekoni in pršutarji
  4.      prúsa  -e ž (ū) star. konj, ki pri teku istočasno premika nogi leve oziroma desne strani; kljusač: gospa je jahala na beli prusi
  5.      prúsec  -sca m () star. konj, ki pri teku istočasno premika nogi leve oziroma desne strani; kljusač: sedel je na mogočnem pruscu
  6.      prúski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na Pruse ali Prusijo: pruski militarizem; pruska miselnost / ekspr. pruski junker / ekspr. pruska disciplina zelo stroga disciplina 2. nestrok., v zvezi pruska kislina zelo strupena kislina, z vonjem po grenkih mandeljnih, strok. cianovodikova kislina
  7.      prvák  -a m (á) 1. posameznik ali moštvo, ki na višjem ali končnem, odločilnem tekmovanju doseže prvo mesto: postati prvak; kolesarski, smučarski, šahovski prvak; prvak v boksu, hokeju, plavanju; publ.: osvojiti naslov prvaka; branilec naslova prvaka / državni, olimpijski, republiški, svetovni prvak ♦ šport. absolutni prvak ne glede na kategorijo 2. nav. ekspr., navadno z rodilnikom kdor se posebno odlikuje v čem: prvak sodobne glasbe, proze / prvak znanja / prvak gledališča, opere 3. nav. mn. vodilni, najvplivnejši politiki na Kranjskem v drugi polovici 19. stoletja: vpliv prvakov; zborovanje prvakov / narodni prvaki // v nekaterih državah ugleden, vpliven član organizacije, stranke: policija je aretirala več sindikalnih prvakov; prvak konservativne, liberalne stranke 4. nav. mn., zool. najbolj razviti sesalci; primati: značilnosti prvakov
  8.      prvénstven  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na prvenstvo: ta dejavnost ima še zmeraj prvenstven položaj / prvenstvena nogometna tekma ♦ alp. prvenstveni vzpon vzpon po smeri, ki je ni še nihče preplezal; šport. prvenstveno kolo 2. publ. glaven, prednosten: prvenstvena naloga je skrb za zdravje / prvenstveno zanimanje za glasbo ga je oviralo pri učenju / to dejanje je prvenstvenega pomena je zelo pomembno prvénstveno prisl., publ. zlasti, predvsem: v knjigi se avtor opira prvenstveno na svoje spomine
  9.      pŕvi  -a -o štev. () 1. ki v zapovrstju ustreza številu ena: prvi dan v tednu; hodi v prvi razred; otroci iz prvega zakona; v prvi polovici leta; otrok v prvem letu starosti / dne 1. [prvega] septembra; Filip I. / prvi maj je praznik mednarodnega delavskega gibanja; prva izdaja časopisa; prva svetovna vojna; prvo berilo berilo za začetni pouk branja in pisanja // nav. ekspr. pred katerim ni bilo ničesar iste vrste: prvi avtomobili so bili podobni kočijam; s prvim udarcem ga je pobil na tla; doživljati prvo ljubezen; njegova prva pot je bila k materi 2. po vrednosti, kvaliteti najboljši: voziti se v prvem razredu; cesta prvega reda / na turnirju je bil prvi; biti na prvem mestu / blago prve vrste / prvi menu obsežnejši, dražji menu / žarg., šol. on je prvi matematik v razredu // nav. ekspr. ki je po pomembnosti na najvišji stopnji: prvi pogoj za uspeh; otroci so njena prva skrb; kmalu so mu zaupali prvo vlogo glavno vlogo / bil je prvi človek v kolektivu / prva dama slovenske popevke 3. ki je glede na odločanje na najnižji, začetni stopnji: vprašanje so obravnavali na prvi instanci; organ prve stopnje / prva kontrola // nav. ekspr. ki šele nastaja, se začenja: prvi mrak; odšla sta že v prvem jutru / zbudil ga je iz prvega spanja / prvi in zadnji krajec 4. ki leži, je spredaj, pred čim: prva sedeža v avtomobilu / prvo kolo sprednje kolo ● prvi april dan, ko so v navadi šale in potegavščine; prvi človek po bibliji Adam; ekspr. vsem se je prikupil na prvi pogled izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času; imeti prvo besedo pomembno vlogo pri odločanju; uboga na (prvo) besedo takoj; prva dama v meščanskem okolju naslov za žensko, ki po svojem položaju ali na področju svojega udejstvovanja presega vse druge; šalj. pojdi iskat v klet, saj imaš še prve noge saj si še mlad; pog. blago ima iz prve roke neposredno od proizvajalca; ekspr. igrati prvo violino biti pri kakem dejanju, ravnanju vodilen, odločujoč; ekspr. prvi dobiček ne gre v mošnjiček začetni (materialni) uspeh navadno ni zanesljiv, trajenavt. dati v prvo prestavo; ekon. (prva) industrijska revolucija hitra sprememba ročne proizvodnje v proizvodnjo z uporabo strojev; filat. ovitek prvega dneva ovitek, na katerem je nalepljena kompletna zbirka znamk z žigom dneva njihove izdaje; film. prvi plan kar je v prizorišču gledalcu najbližje; fiz. prva kozmična hitrost hitrost, ki jo mora doseči telo, da lahko kroži okoli zemlje; jur. sodišče prve stopnje; lingv. prvi sklon; prva oseba oseba, ki izraža govorečega; mat. enačba prve stopnje enačba z neznankami v prvi potenci; med. prva pomoč; opeklina prve stopnje; muz. prvi alt; prvi glas najvišji glas v vokalnem stavku; prva violina član skupine v simfoničnem orkestru, ki igra navadno glavne melodije; šah. igrati na prvi deski na tekmovanju igrati kot najboljši igralec v moštvu; šol. študij na prvi stopnji do leta 1980 prvi štirje semestri pri stopenjskem študiju na univerzi; šport. prva zvezna liga liga, ki združuje najboljša tekmovalna moštva iz vse države; voj. kapetan I. razreda čin, za stopnjo višji od kapetana, ali nosilec tega čina; zgod. Prva [I.] internacionala od leta 1864 do leta 1878 pŕvi -a -o sam.: prvi v razredu je dobil knjigo; denar ti bom vrnil prvega (v mesecu); diplomiral je med prvimi; žarg., avt. voziti v prvi, s prvo v prvi prestavi; star. k prvemu, k drugemu in tretjemu pri licitaciji prvič; danes sem v prvo tu vprvo
  10.      pŕvič  prisl. () 1. pri ponavljanju na prvem mestu: prvič se je oženil s Slovenko, drugič s tujko; razprava je bila prvič objavljena v angleščini, nato pa v slovenščini / pri cerkveni poroki v nedeljo sta bila prvič oklicana; pri licitaciji kdo da več - prvič, drugič, tretjič // izraža, da se povedano prej še ni zgodilo: danes je bil prvič v operi; prvič ta mesec sem šel v kino; ekspr. prvič v življenju je prišel na ta vrh / ekspr. v tej kavarni sem prvič in zadnjič 2. v zapovrstju na prvem mestu: prosilec ne ustreza, prvič, ker nima zadostne izobrazbe, drugič, ker nima delovnih izkušenj; knjiga obravnava 1. [prvič] politične, 2. gospodarske razmere ● ekspr. kar zmerja naj, saj ne bo prvič poudarja pogostnost dejanja; ekspr. prvič in zadnjič ti rečem: denarja ne dam izraža odločno zavrnitev
  11.      prvínski  -a -o prid. () 1. dan s samim nastankom, naravo: prvinski občutki; nagon po samoohranitvi je prvinski 2. ki v svojem bistvu ni podlegel vplivom okolja: ti ljudje so še prvinski / divja, prvinska pokrajina // ki se pojavlja v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: prvinski izbruh strasti ● knjiž. prvinske oblike likovnega izražanja osnovne, najenostavnejše prvínsko prisl.: prvinsko zdrav smisel za stvarnost
  12.      prvobíten  -tna -o prid., prvobítnejši (í ) knjiž. 1. prvoten, osnoven: gorska dolina je še ohranila prvobitno podobo / odkriti sledove prvobitnih prebivalcev ♦ ekon. prvobitna akumulacija kapitala prvotna akumulacija kapitala 2. prvinski, neponarejen: prvobitne moči v človeku; prvobitna življenjska sla
  13.      prvobítnost  -i ž (í) knjiž. prvotno, osnovno bistvo: dokopati se do prvobitnosti vsega // prvinskost, neponarejenost: doživeti gorsko pokrajino v njeni prvobitnosti / prvobitnost primitivnih plemen
  14.      prvôten  -tna -o prid., prvôtnejši (ó) 1. ki je bil, obstajal na določenem začetku: ohraniti prvotni naslov romana; vrniti predmetu prvotno obliko / ostati pri prvotni odločitvi / prvotno nahajališče zlata / prvotni lastnik 2. ki je bil, nastal prvi in je izhodišče, osnova za druge stvari iste vrste: najti prvotno besedilo / trdil je, da je snov prvotna, zavest pa drugotna 3. ki ni nastal kot posledica zavestne človeške dejavnosti: prvotna podoba pokrajine se je z industrijo zelo spremenila; gozdovi, ohranjeni v prvotnem stanju 4. nanašajoč se na časovno zelo oddaljeno začetno obdobje: prvotno krščanstvo / prvotna skupnost 5. ki je po izvoru od tam, kjer živi: prvotni prebivalci / prvotna sorta, vrsta ● knjiž. ljudje so še preprosti in prvotni naravni, neizumetničeni; knjiž. prvotna ljudstva primitivna ljudstva; star. v teh krajih je poljedelstvo še precej prvotno preprosto, primitivnoekon. prvotna akumulacija kapitala akumulacija kapitala ob prehodu iz fevdalizma v kapitalizem, zlasti z neekonomskimi, nasilnimi dejanji; lingv. prvotni pomen besede prvôtno prisl.: prvotno je trdil drugače; to so prvotno tropske živali
  15.      psaltêrij  -a m (é) 1. muz. antično in srednjeveško glasbilo, podobno citram: peti psalme ob spremljavi psalterija 2. rel. knjiga psalmov: samostan hrani star psalterij in antifonarij
  16.      psévdo...  predpona v sestavljenkah (ẹ̑) nanašajoč se na a) lažen, navidezen: psevdodemokracija, psevdoznanstven b) nepravi, nepristen: psevdogotika, psevdonaroden
  17.      psévdogótika  -e ž (ẹ̑-ọ́) um. evropski umetnostni slog na koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki posnema gotiko: stavba z elementi psevdogotike
  18.      psíca  -e ž (í) 1. samica psa: psica se goni; pes in psica 2. nizko hudobna, zlobna, ničvredna ženska: s to psico se že leto dni ne menim / ta psica je že marsikateri ženi speljala moža vlačuga / kot psovka: govori, psica; psica nesramna ◊ etn. sodarski stol
  19.      psíhodinámičen  -čna -o prid. (-á) psih. nanašajoč se na človekovo doživljanje, vedênje kot posledico motivov in nagonov: psihodinamični procesi / psihodinamična teorija
  20.      psíhofízičen  -čna -o prid. (-í) duševen in telesen v medsebojnem odnosu: psihofizični razvoj otroka; psihofizične sposobnosti ljudi / psihofizično bitje / psihofizični zakoni ◊ filoz. (psihofizični) paralelizem po Descartesu vzporedno, ne pa vzročno delovanje duha in materije
  21.      psihologízem  -zma m () knjiž. prenašanje zakonov in metod psihologije na druga področja: očitati komu psihologizem; psihologizem v filozofiji, literarni vedi / te ideje izvirajo iz psihologizma
  22.      pšeníčka  -e ž (í) ekspr. manjšalnica od pšenica: pšenička je ozelenela / nasuti konju pšeničke
  23.      pteropód  -a m (ọ̑) nav. mn., zool. v morju živeči drobni planktonski polži, Pteropoda
  24.      ptìč  ptíča m ( í) 1. žival, ki ima peruti, kljun in je pokrita s perjem: ptiči čivkajo, pojejo; krmiti, loviti ptiče; jata ptičev; biti vesel kot ptič; živeti kot ptič na veji svobodno, brezskrbno / divji, domači ptiči; močvirski, vodni ptiči; ptiči pevci; ekspr. kralj ptičev orel 2. ekspr., navadno s prilastkom iznajdljiv, prebrisan človek: sosed je šele pravi ptič / on je čuden ptič; postal je pravi nočni ptič (rad) dolgo bedi, dela; (rad) ponočujeekspr. ni ne ptič ne miš nima izrazitih lastnosti, značilnosti; ekspr. jekleni ptič letalo; fant je gol kot ptič je brez kakršnegakoli imetja; enaki ptiči skupaj letijo ljudje s podobnimi nazori se radi družijo
  25.      ptíčar  -ja m () 1. kdor lovi ali prodaja ptiče: ptičarji so nastavljali zanke 2. srednje velik lovski pes rjavkaste barve s prisekanim repom: gojiti ptičarje / nemški ptičar / pes ptičar // lov. pes, ki tiho obstane, ko najde divjad: goniči, jamarji in ptičarji

   13.234 13.259 13.284 13.309 13.334 13.359 13.384 13.409 13.434 13.459  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA