Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ON (12.401-12.425)


  1.      predstáviti  -im dov. (á ȃ) 1. z navajanjem imena koga osebno seznaniti s kom: predstaviti prijatelja staršem; predstavil mu je svojo nevesto; predstavili so se drug drugemu / pozabil se je predstaviti; predstaviti se s polnim imenom 2. narediti javno znano kako a) dejavnost koga: režiser je v novem filmu predstavil same mlade igralce; skladatelja bodo predstavili s petimi skladbami; na koncertu se je predstavilo več pevcev / predstavili so se kot amaterji / knjiga predstavi delovanje mlade generacije med revolucijo b) lastnost, lastnosti: ni jih še predstavil; predstavila ga je v najboljši luči / s tem so se predstavili kot dobri poznavalci umetnosti // javno pokazati, razstaviti: predstavili so nov tip avtomobila / na razstavi so obiskovalcem predstavili več vrst strojev predstáviti si povzročiti, da nastane kaj v zavesti kot posledica izkušenj, védenja, miselne ali čustvene dejavnosti: ta pojav si je težko predstavil; predstavite si, kaj bi to pomenilo za nas predstávljen -a -o: pri kosilu so mi bili vsi predstavljeni; na sliki je predstavljena pesnikova rojstna hiša; slovenski narod je v zgodovini dostojno predstavljen; ti prevodi so bralcem predstavljeni prvič ♪
  2.      predstávljanje  -a s (á) glagolnik od predstavljati: predstavljanje gostov se je hitro končalo; pozdravljanje, predstavljanje in druge formalnosti / umetnost je predstavljanje življenja v njegovi prvobitnosti / ta način predstavljanja narodove zgodovine ni več zadovoljiv / proces mišljenja in predstavljanja; sposobnost prostorskega predstavljanja ♪
  3.      predstávljati  -am nedov. (á) 1. z navajanjem imena koga osebno seznanjati s kom: predstavljala jim je svoje prijatelje; učenci so se predstavljali profesorju 2. delati javno znano kako a) dejavnost koga: v galeriji predstavljajo skupino najmlajših sodobnih slikarjev; zbor se je prvič predstavljal zahtevnejši publiki / pesnik se v svojem delu predstavlja kot bojevnik za pravice naroda nastopa v vlogi bojevnika b) lastnost, lastnosti: zelo natančno jih je predstavljal; s to akcijo se slovenska narodna skupnost predstavlja širšemu okolju // posredovati v najvišji meri lastnosti, značilnosti koga, česa: slika predstavlja različne dobe človekovega življenja / tip, kakršnega predstavlja junak Jurčičeve povesti / na maškeradi je predstavljala ciganko 3. imeti pravico, smeti opravljati kaj namesto koga ali v imenu koga: republiko predstavljajo z ustavo določeni republiški organi; na tem zasedanju je predstavljal državo sam predsednik / on predstavlja zmernejše krilo stranke 4. publ., z oslabljenim pomenom izraža, da kaj je, obstaja: vdor sovražnikov predstavlja resno nevarnost za prebivalce; slaba cesta predstavlja glavno oviro za razvoj trgovine / vsaka od teh knjig predstavlja celoto 5. redko poustvarjati, navadno z umetniškim hotenjem, dramski tekst; igrati: danes predstavljajo Shakespearovega Hamleta predstávljati si povzročati, da nastane kaj v zavesti kot posledica obnovitve zaznav: predstavljati si različne predmete // povzročati, da nastane kaj v zavesti kot posledica izkušenj, védenja, miselne ali čustvene dejavnosti: kaj si predstavljaš pod izrazom domovina; predstavljal si je snidenje z domačimi; jaz si to stvar drugače predstavljam; težko, živo si predstavljati / znal si je predstavljati, kako deluje ta stroj / večja prijatelja sva, kot si lahko predstavljaš misliš / v mislih si predstavljati predstavljajóč -a -e: sobo je okrasil s slikami, predstavljajočimi letne čase ♪
  4.      predstávnica  -e ž (ȃ) ženska oblika od predstavnik: izbrati, izvoliti (za) predstavnico; vlada je hotela biti zakonita predstavnica naroda / ta slika je predstavnica naturalizma / ekspr. predstavnica ženskega spola ženska ● publ. predstavnica tiska, za tisk novinarka ♪
  5.      predstávnik  -a m (ȃ) kdor ima pravico, sme opravljati kaj namesto koga ali v imenu koga: izbrali so ga za predstavnika; voliti predstavnika razreda; na sestanek je prišel tudi predstavnik rudniškega kolektiva / trgovinski predstavnik v tujini; na novinarska vprašanja je odgovarjal vladni predstavnik / v njem je videl predstavnika oblasti / diplomatski predstavnik uradna oseba, ki zastopa državo pri tuji vladi; konzularni predstavnik uradna oseba, ki zastopa koristi države in njenih državljanov v tuji državi // kdor v najvišji meri posreduje lastnosti, značilnosti koga, česa: v šoli so obravnavali le najvažnejše predstavnike posameznih živalskih vrst / bil je tipičen predstavnik svojega stanu / ta režiser je značilen predstavnik novega vala v filmski umetnosti zagovornik, privrženec ● publ. predstavnik tiska, za tisk novinar ♪
  6.      predstávništvo  -a s (ȃ) 1. manjša enota zunaj sedeža organizacije, podjetja, za katero opravlja določene posle: podjetje je odprlo svoje predstavništvo v tujini; zaposlen je na predstavništvu, v predstavništvu / šef predstavništva / diplomatsko predstavništvo urad diplomatskega predstavnika; konzularno predstavništvo urad konzularnega predstavnika; trgovinsko predstavništvo enota prodajnega ali nabavnega podjetja, ki deluje na določenem tržnem območju z določenimi pooblastili // poslopje, v katerem je ta enota: iti na predstavništvo, v predstavništvo; v predstavništvu je eksplodirala bomba / osebje predstavništva 2. skupina ljudi, ki ima pravico, sme opravljati kaj namesto koga ali v imenu koga: delavsko predstavništvo pri upravljanju podjetij; sestalo se je predstavništvo občanov / dolgotrajna odsotnost kitajskega predstavništva v Organizaciji združenih narodov ♪
  7.      predvájanje  -a s (ā) glagolnik od predvajati: upočasniti predvajanje filma; stereofonsko predvajanje glasbe; dvorana za predvajanje; snemanje in predvajanje / predvajanje plesne skupine nam je ugajalo / praktično predvajanje kmetijskih strojev ♪
  8.      predvájati  -am nedov. (ā) 1. s posebnimi napravami povzročati, da postane zvočni ali slikovni zapis zlasti glasbenega ali filmskega dela slišen, viden: predvajati film; predvajati magnetofonski posnetek / predvajati zabavno glasbo / na televiziji pravkar predvajajo oddajo za otroke je na sporedu, jo oddajajo ♦ rad. spreminjati z radijskimi, televizijskimi napravami zapise zvoka, slike v električne signale in jih z elektromagnetnimi valovi prenašati na daljavo 2. publ. umetniško poustvarjati javno, pred občinstvom: mnogih oper danes več ne predvajajo; zbor je predvajal nekaj pesmi starih avtorjev / skupina je predvajala moderne plese; predvajati akrobatske vaje izvajati 3. star. prikazovati, demonstrirati: izumitelj je predvajal svoj novi izum predvájan -a -o: razpravljati o predvajanih filmih; predvajana glasba mi ne ugaja ♪
  9.      predvidévati  -am nedov. (ẹ́) 1. na osnovi določenih dogodkov, pojavov biti prepričan o uresničitvi česa: predvidevati konec vojne; predvidevajo, da se bodo spopadi še nadaljevali / vnaprej predvidevati 2. publ. na osnovi določenih potreb, želj vnaprej določati, upoštevati: predvidevati gradnjo ceste; načrt predvideva povečanje proizvodnje / za take prekrške predvideva zakon stroge kazni določa predvidévan -a -o: z zakonom predvidevane kazni; predvidevano povečanje izdatkov ♪
  10.      prèdznák  -a m (ȅ-ȃ) knjiž., navadno s prilastkom 1. pojav, ki kaj napoveduje; znamenje, znak: ugotavljati predznake bolezni; bal se je, da je to predznak bližajoče se lakote 2. z oslabljenim pomenom kar označuje lastnost, značilnost česa: ta pomoč ima socialni predznak / taka umetnost nima več negativnega predznaka ni več negativna / idejni predznak dejanja, pojava idejnost dejanja, pojava ◊ mat. znak plus ali minus pred številom za določanje pozitivnosti ali negativnosti; muz. znak za znižanje ali zvišanje tona za polton ali dva poltona ali za vračanje na prvotno višino ♪
  11.      prêeksisténca  -e ž (ȇ-ẹ̑) filoz., po Platonu obstoj duše pred vstopom v človekovo telo: vera v preeksistenco ♪
  12.      preferénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. prednost, ugodnost: ugotavljati preferenco / dajanje preferenc čemu, komu ♦ ekon. dajanje carinskih preferenc kaki državi ♪
  13.      preferenciál  -a m (ȃ) ekon. preferenca: carinski preferenciali ♪
  14.      preferenciálen  -lna -o prid. (ȃ) ekon. preferenčen: preferencialni pogoji / preferencialne carine ♪
  15.      prefíks  -a m (ȋ) lingv. besedotvorno obrazilo, ki se postavi pred podstavo tvorjene besede; predpona: prefiksi in sufiksi ♪
  16.      pregánjati  -am nedov. (ȃ) 1. zasledovati koga z namenom uničiti ga ali mu onemogočiti delovanje: gestapo ga je preganjal; preganjati krivoverce, sovražnike; preganjati uživalce mamil; preganjajo ga kot divjo zver // delati, povzročati, da kaj pri kom preneha obstajati, ne nastopi: skušal mu je preganjati neprijetne misli; le s težavo ji je preganjal spanec / z žganjem preganja prehlad; s pesmijo si preganja skrbi 2. nav. ekspr. delati, povzročati neprijeten občutek, skrb: krivda ga preganja; strah pred smrtjo jo preganja / občutek nesreče jih še vedno preganja / še dolgo so ga preganjale fantove začudene oči / ta problem ga že nekaj časa preganja zelo razmišlja o njem // z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: utrujenost ga preganja; žalost jo preganja je žalostna / vse življenje ga preganja nesreča 3. ekspr., v zvezi s s, z nadlegovati, vznemirjati: preganja ga s svojim pripovedovanjem; kar naprej ga preganja z vprašanji 4. ekspr. poditi (stran), odganjati: ne hodi od doma, saj te nihče ne preganja / preganjati dim, soparo 5. ekspr. loviti, goniti: pes preganja zajca / šli so preganjat srnjaka ● ekspr. vedno jo čas preganja ima premalo časa za kako delo; ekspr. vest ga preganja ima neprijeten občutek zaradi krivde; knjiž., ekspr. mrak preganja dan mrači se; ekspr. preganjati dolgčas dolgočasiti se; ukvarjati se s čim, da ne bi bilo dolgčas; ekspr. mačka preganjati prizadevati si za boljše počutje, razpoloženje po nezmernem uživanju alkohola pregánjati se ekspr. 1. poditi se, divjati: otroci se ves dan preganjajo okoli hiše / jate krokarjev se preganjajo po nebu / malo je doma, z babnicami se preganja 2. zelo se truditi, mučiti: celo življenje se je preganjala z delom, otroci ji pa tako vračajo pregánjan -a -o: preganjan človek; preganjana zver, žival ♪
  17.      pregáziti  -im dov., pregázila in pregazíla (á ȃ) 1. gazeč priti z enega konca česa na drugega: ponoči so pregazili še zadnji del poti // knjiž. poteptati: ovce so pregazile deteljišče / konj ga je pregazil; pren. sovražne čete so jih pregazile 2. narediti gaz (v sneg): šel je pred drugimi, da bi pregazil visoki sneg pregážen -a -o: sneg še ni pregažen; sovražniki so bili pregaženi; pregažena pot ♪
  18.      pregíb  -a m (ȋ) 1. del telesa v sklepu: koža na pregibu se rada vname / potisnila je glavo v pregib komolca / kolenčni pregib 2. kar nastane pri namernem zapognjenju tkanine: rob je centimeter nad pregibom / krojni deli, krojeni s pregibom / zemljevid je bil ponekod na pregibih že strgan na robovih 3. redko krivina, vijuga: na pregibu je stalo nekaj hiš / terase in pregibi v pobočju 4. knjiž. gib, kretnja: hitri pregibi prstov / sledil je vsakemu njenemu pregibu ∙ star. omogočiti živali dosti pregiba na prostem gibanja ♪
  19.      pregíbati 1 -am in -ljem nedov. (ȋ) 1. spreminjati položaj delov telesa v sklepu: levico še lahko pregiba; pregibati nogo, prste / mišice podlakta pregibajo roko v zapestju // premikati, gibati: pregibati ustnice; človeško telo se pregiba v sklepih 2. povzročati, delati, da se kaj z enim delom pritrjenega premika sem in tja; majati: veter je pregibal veje; trava se je rahlo pregibala 3. lingv. menjati končnice pri samostalniku, pridevniku, zaimku, števniku in glagolu: besede, ki se pregibajo po pridevniški sklanjatvi / pregibati samostalnik sklanjati 4. redko prepogibati: pregibati papir pregíbati se redko premikati se, hoditi: ladja se je začela pregibati; pregibali so se brez naglice pregibajóč -a -e: šumenje pregibajočih se dreves ♪
  20.      preglasíti  -ím dov., preglásil (ȋ í) postati bolj slišen od koga, česa: hrup motorja je preglasil njene klice na pomoč; grmenje je preglasilo njegove korake; orkester je preglasil solista // ekspr. postati pomembnejši, močnejši od česa: končno je resnica preglasila laž; spomin na očetove besede je preglasil vse drugo / z dokazi preglasiti trditev preglašèn -êna -o: preglašeno govorjenje ♦ lingv. preglašeni samoglasniki ♪
  21.      preglèd  -éda m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od pregledati: a) pregled dokumentov; začel se je pregled potnih listov / poročilo o pregledu poslovanja / pregled potnikov na meji / hitro je končal pregled je pregledal / carinski pregled; tehnični pregled b) pregled pacienta je bil zelo zahteven / hoditi na preglede k specialistom / ambulantni pregled; laboratorijski pregled krvi; obvezni zdravniški pregled 2. s prilastkom glavne, bistvene sestavine, predstavljene navadno pisno: bral je pregled ruske književnosti / publ. podal je kratek pregled dogajanja / zunanjepolitični pregled 3. publ., v zvezi imeti pregled vedeti, poznati: samo ti imaš pregled, kako delajo; nihče nima pregleda, koliko jih pride / ima dober pregled čez dogajanje; imeti pregled nad njegovim stanjem ∙ publ. dobil sem podroben pregled, kaj se dogaja natančno sem izvedel ♪
  22.      preglušljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da preglušiti: zvonjenje telefona je bilo težko preglušljivo // ki preglušuje: preglušljivi kriki groze preglušljívo prisl.: preglušljivo je zavpil ♪
  23.      pregnáti  -žênem dov., stil. preženó (á é) 1. prisiliti koga, da zapusti določen kraj, prostor: veliko naših ljudi so med vojno pregnali; pregnali so jih v Srbijo; pregnati v taborišča // narediti, povzročiti, da kdo zapusti določen kraj, prostor; odgnati: pregnati radovedneže / mrak jo je pregnal od okna / pregnali so ga od doma nagnali // ekspr. narediti, da česa ni več: veter je kmalu pregnal meglo; hrup je pregnal tišino 2. narediti, povzročiti, da kaj pri kom preneha obstajati, ne nastopi: skušal mu je pregnati strah, žalost; pregnati si bolečine s tabletami / curek mrzle vode mu je hitro pregnal spanec; le s težavo si je pregnala žalostne misli; s pesmijo si prežene skrbi / ni si dala pregnati dobre volje vzeti 3. nav. ekspr. z gonjenjem, podenjem zelo utruditi, izmučiti: ne poganjaj tako, da ne boš konja pregnal; živina se mu je pregnala ● ekspr. ne ve, kako naj si prežene čas naredi, da bo hitro minil; ekspr. dolgčas si je pregnala z branjem nehala se je dolgočasiti; ekspr. ne more je pregnati iz srca pozabiti; jo nehati ljubiti pregnáti se ekspr. s čezmernim delom, prizadevanjem se zelo utruditi, izmučiti: zbolel je, ker se je pregnal; pregnati se z delom, učenjem; z zidavo hiše se je pošteno pregnal pregnán -a -o 1. deležnik od pregnati: pregnan sovražnik; pregnan od težkega dela; biti pregnan z doma, na tuje; pregnana živina 2. knjiž. pretiran, čezmeren: pregnana pohvala; pregnano navdušenje / ta cena je pregnana previsoka; prisl.: pregnano kritizirati kaj ♪
  24.      pregnêsti  -gnêtem dov., pregnêtel in pregnétel pregnêtla, stil. pregnèl pregnêla (é) 1. s ponovnim gnetenjem dati določeno obliko, lastnost: pregnesti glino, testo / pregnesti moko z maslom in jajci 2. ekspr. preoblikovati, predelati: pisatelj je dogodek v romanu čustveno pregnetel; pregnesti življenje v pesniške podobe / težko življenje ga je pregnetlo 3. ekspr. premisliti, oceniti: načrt sta še enkrat pregnetla / tudi to vprašanje so na široko pregnetli pregnêsti se ekspr. priti skozi kaj ovirajočega: s težavo se je pregnetel skozi množico pregnetèn -êna -o: v trdem življenju pregneteni značaj; oblikovati pregneteno testo v hlebčke ♪
  25.      pregnétati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. s ponovnim gnetenjem dajati določeno obliko, lastnost: pregnetati glino, testo / pregnetala je moko z maslom 2. ekspr. oblikovati, predelovati: pesnik je misel pregnetal v ustvarjalnem ognju / pregnetati staro in preživelo pregnétati se ekspr. premikati se skozi kaj ovirajočega: komaj se je pregnetal v množici ♪

   12.276 12.301 12.326 12.351 12.376 12.401 12.426 12.451 12.476 12.501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA