Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ON (1.184-1.208)



  1.      ìracionálnost  -i ž (-) knjiž. lastnost, značilnost iracionalnega: iracionalnost dojemanja / izgublja se v iracionalnosti
  2.      iróničen  -čna -o prid. (ọ́) ki izraža negativen, odklonilen odnos do česa, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami, posmehljiv: ironičen človek, pisatelj; hotel je biti ironičen do nje, pa se mu ni posrečilo / ironičen izraz v obrazu; imel je ironičen nasmeh; ironična poteza okoli ust / govoriti v ironičnem tonu; ironične besede, opombe / ironična usoda irónično prisl.: ironično nasmihati se, pogledovati; ironično reči, vprašati; ironično zajedljiv ton
  3.      iróničnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost ironičnega: odkod izvira tvoja huda ironičnost / ironičnost sestavka, zapisa
  4.      ironíja  -e ž () 1. izražanje negativnega, odklonilnega odnosa do česa, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami; posmehovanje, posmeh: njegovo orožje je ironija; komaj opazna ironija; sredstva ironije / njen pogled je izražal ironijo; v njegovih besedah je začutila jedko ironijo; govoriti, reči kaj z ironijo; sestavek je poln ironije / ekspr. kar sem rekel, mislim brez ironije zares, iskreno 2. ekspr., navadno v povedno-prislovni rabi izraža, da je kaj v nasprotju s položajem ali stanjem, v katerem se pojavlja: da mu je ravno njegov največji sovražnik rešil življenje, je prava ironija / ironija je v tem, da tako ravnodušno govori o bolezni, ki jo ima sam / z oslabljenim pomenom ironija naključja, usode ◊ lit. romantična ironija besedna figura, s katero avtor v zgodbi nagovori bralca, izrazi svoje mnenje
  5.      irónik  -a m (ọ́) knjiž. ironičen človek, zlasti pisatelj: duhovit ironik in humorist; omenjeni avtor je bil največji ironik svojega stoletja
  6.      ironizácija  -e ž (á) ironiziranje: svoje naziranje je prikazal z ironizacijo družbe
  7.      ironizíranje  -a s () glagolnik od ironizirati: izživljati se v ironiziranju; neizprosno ironiziranje; njihovo prizadevanje je bilo večkrat predmet ironiziranja
  8.      ironizírati  -am nedov. () izražati negativen, odklonilen odnos do česa, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami; posmehovati se, smešiti: ironiziral je vsako njegovo besedo in dejanje; ironizira vse po vrsti, celo sam sebe / v svojem delu ironizira avtor družbeno moralo obsoja, kritizira / ekspr. ne verjemi njegovi ponudbi, on le ironizira ne misli iskreno, zares
  9.      itisón  -a m (ọ̑) talna obloga, pri kateri so petlje iz lasaste preje všite v podlago: čistiti itison
  10.      izgòn  -ôna m ( ó) 1. glagolnik od izgnati: izgon okupatorja / izgon Slovencev med vojno v Srbijo ♦ jur. izgon prisilna odstranitev tujega državljana iz države; rel. izgon iz raja 2. nar. pot, steza, po kateri hodi živina na pašo: ob izgonu stoji znamenje
  11.      izgoníti se  -gónim se in zgoníti se zgónim se dov. ( ọ́) prenehati goniti se: krava se je izgonila ∙ nizko zdaj pridiga, ko se je izgonil spolno izživel izgónjen in zgónjen -a -o: suh kot izgonjena mačka
  12.      izgónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na izgon: izgonske akcije / izgonska pot
  13.      izkonstruirati  ipd. gl. skonstruirati ipd.
  14.      izogóna  -e ž (ọ̑) geogr. črta na zemljevidu, ki veže kraje z enako (magnetno) deklinacijo: izogone in izokline
  15.      izogonálen  -lna -o prid. () geom. ki ima enake kote; enakokoten: izogonalni lik
  16.      izohrón  -a -o prid. (ọ̑) knjiž. ki traja enako dolgo: izohroni svetlobni intervali ♦ geol. izohrona najdba najdba v enako starih plasteh
  17.      izohróna  -e ž (ọ̑) 1. geogr. črta na zemljevidu, ki veže kraje, dosegljive iz določenega izhodišča v enakem času: vrisati izohrone 2. meteor. črta, ki veže točke, v katerih je kak pojav ob istem času v isti fazi: prikazati začetke potresa z izohronami
  18.      izolacioníst  -a m () pristaš izolacionizma: napasti izolacioniste ◊ polit. pristaš smeri v Združenih državah Amerike, ki je nasprotovala udeležbi v prvi in drugi svetovni vojni
  19.      izolacionístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na izolacionizem: izolacionistična politika / izolacionistična pojmovanja v poeziji
  20.      izolacionízem  -zma m () težnja po omejitvi zunanjepolitične dejavnosti ali po njeni usmeritvi le na določena področja: obsojati, zagovarjati izolacionizem // navadno s prilastkom težnja po omejitvi dejavnosti na lastno, svoje področje: gospodarski izolacionizem; izolacionizem v gradbeništvu ◊ polit. smer v Združenih državah Amerike, ki je nasprotovala udeležbi v prvi in drugi svetovni vojni
  21.      izotóničen  -čna -o prid. (ọ́) biol., v zvezi izotonična raztopina raztopina, ki ima enak osmotski pritisk kot raztopina na drugi strani celične membrane: izotonična in hipertonična raztopina
  22.      izvagonírati  -am dov. () žarg. spraviti koga iz vagona, vlaka: izvagonirati vojake daleč za fronto ∙ pog., ekspr. ni več v odboru, so ga že izvagonirali odpustili, odslovili
  23.      ízvenabonmájski  -a -o [vǝn in ven] prid. (-) gled. ki ni za abonente: abonmajski in izvenabonmajski koncerti; izvenabonmajska predstava
  24.      ízvenekonómski  -a -o [vǝn in ven] prid. (-ọ̑) publ. negospodarski, neekonomski: izvenekonomski razlogi
  25.      ízvensezónski  -a -o [vǝn in ven] prid. (-ọ̑) ki ni v sezoni: izvensezonski čas; izvensezonski meseci / izvensezonske cene; izvensezonska podoba letovišč ♦ trg. izvensezonski modeli modeli, ki niso za letni čas, v katerem se prodajajo

   1.059 1.084 1.109 1.134 1.159 1.184 1.209 1.234 1.259 1.284  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA