Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ON (11.484-11.508)


  1.      podléči  -léžem dov., podlézi podlézite; podlégel podlêgla; nam. podléč in podlèč (ẹ́ ẹ̑) 1. kljub upiranju, pomislekom priti v položaj, da kaj odločilno vpliva na ravnanje, mišljenje: podlegel je njenim čarom, njegovemu govorjenju / poezija je hitro podlegla tujim vplivom / publ.: podleči malodušju postati malodušen; spet je podlegel pijači je začel piti; se je opil // priti v položaj, ko zmaga nasprotnik: podleči boljšemu nasprotniku ni nečastno / mala podjetja so zaradi hude konkurence kmalu podlegla so propadla, izgubila samostojnost; publ. laneno olje je podleglo petroleju petrolej je izpodrinil laneno olje; podleči v pravdi izgubiti jo 2. publ. umreti zaradi česa: podleči pljučnici, poškodbam / ponesrečenec je med prevozom podlegel ♪
  2.      podlégati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) kljub upiranju, pomislekom prihajati v položaj, da kaj odločilno vpliva na ravnanje, mišljenje: podlegati prepričevanju koga; podlegati tujim vplivom / njegov razum je vse bolj podlegal strasti / publ. podlegati površnosti postajati površen // prihajati v položaj, ko zmaguje nasprotnik: moštvo je vse bolj podlegalo odličnemu nasprotniku / obrtniki so drug za drugim podlegali zaradi konkurence so propadali, izgubljali samostojnost ♪
  3.      podlésen  -sna -o prid. (ẹ̑) bot., v zvezi podlesna vetrnica rastlina s pecljatimi stebelnimi listi in navadno belim cvetom, Anemone nemorosa: trobentice in podlesne vetrnice ♪
  4.      podlístek  -tka m (ȋ) prozni sestavek v časopisu, navadno v več nadaljevanjih: najprej prebere podlistek; roman je izšel kot podlistek // živahno, duhovito pisan literarni sestavek, navadno grafično ločen od drugega gradiva; feljton: pisati kulturne, satirične podlistke; uvodnik in podlistek ♪
  5.      podlístkar  -ja m (ȋ) kdor piše podlistke: podlistkar sproti piše nadaljevanje romana / podlistkar in uvodničar feljtonist ♪
  6.      podlístkarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na podlistkarje ali podlistek: podlistkarska snov / skromni podlistkarski honorarji / podlistkarski roman ♪
  7.      podlístkarstvo  -a s (ȋ) lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je feljton; feljtonistika: njegov pisateljski dar se izgublja v podlistkarstvu / stil podlistkarstva ♪
  8.      podlóga  -e ž (ọ̑) 1. tkanina, usnje, ki se prišije, prilepi na notranjo stran oblačila, obuvala: odparati, raztrgati podlogo; svilena, žimnata podloga / tkanina, usnje za podlogo 2. navadno večja priprava za podlaganje: pod bolnika dati gumeno podlogo; lesena podloga za sode; zelena pisalna podloga // kar se podloži sploh: okrepiti sliko s kartonsko podlogo / za podlogo je uporabil revijo 3. zastar. podlaga, osnova: opisani dogodek ima resnično podlogo / sklepati na podlogi nepopolnih podatkov ◊ film. filmska podloga material, na katerega se nanašajo za svetlobo občutljive snovi; obrt. vezilna podloga tkanina, na katero se veze; kar se pri nekaterih vezeninah podloži, da postane vzorec reliefen; vmesna podloga podloga za oblikovanje ramen, prsnega dela oblačila ♪
  9.      podlóžek  -žka m (ọ̑) 1. navadno manjša priprava za podlaganje: izdelovati podložke; podložiti omaro s podložki; gumijast, papirnat podložek / podložki za kozarce / nositi jerbas na podložku vrh glave na svitku // kar se podloži sploh: dati pod vročo skledo podložek / uporabiti kos lesa, revijo za podložek // knjiž., redko pladenj: strežnik je prinesel pijačo na srebrnem podložku 2. jajce ali jajcu podoben predmet, ki se položi kokoši v gnezdo, da tam (še) nese: kokoš je strla podložek; uporabiti pokvarjeno jajce za podložek 3. nar. primorsko otrok, nezrel človek: ta podložek nas pa ne bo učil, kaj je prav ◊ obrt. blazinica iz vate, kosov tkanine, ki se prišije na notranjo stran ramen oblačila; tisk. železna ali svinčena plošča, na katero se pritrdi kliše; žel. priprava iz dveh z drogom povezanih cokli podobnih delov za preprečevanje premikanja vagona v določeno smer ♪
  10.      podlóžen 1 -žna -o prid. (ọ́ ọ̄) 1. do odprave tlačanstva ki ima določene obveznosti do zemljiškega gospoda: podložni in svobodni kmetje / biti podložen graščaku, samostanu / podložno zemljišče zemljišče, s katerega obdelovanjem, izkoriščanjem so povezane določene obveznosti do zemljiškega gospoda 2. ekspr., navadno v povedni rabi podrejen: naše dežele so bile podložne Avstro-Ogrski / biti podložen svojemu vladarju / tudi človek je podložen zakonom narave ● knjiž., redko biti podložnega značaja podredljivega; sam.: osorno govoriti s svojimi podložnimi ♪
  11.      podlóžen 2 -žna -o prid. (ọ̑) ki služi za podlago: pritrditi plošče na podložne letve ♦ grad. podložni sloj betona sloj, na katerega se položi tlak, temelj ♪
  12.      podlóžnik  -a m (ọ̑) 1. do odprave tlačanstva kdor ima določene obveznosti do zemljiškega gospoda: grajski, samostanski podložniki; podložniki in svobodnjaki 2. v monarhističnih državah pripadnik monarhije v odnosu do monarha: bil je pravičen vladar svojim podložnikom / ekspr. šef in njegovi podložniki podrejeni ♪
  13.      podlóžništvo  -a s (ọ̑) do odprave tlačanstva obstajanje podložnikov: nastanek, odprava podložništva; suženjstvo in podložništvo ● ekspr. ekonomsko podložništvo mezdnega delavca ekonomska podrejenost, odvisnost; ekspr. satira na narodno podložništvo pokornost, poslušnost ♪
  14.      podmórnica  -e ž (ọ̑) vojna ladja za plovbo pod morsko površino: podmornica je potopila sovražnikovo ladjo; splaviti podmornico; podmornica z raketno oborožitvijo / vojskovanje s podmornicami / atomska podmornica; žepna podmornica manjša podmornica, navadno za diverzantske akcije; podmornica na jedrski pogon / raziskovalna podmornica ♪
  15.      pòdnaslòv  -óva m (ȍ-ȍ ȍ-ọ́) 1. drugi, dodatni naslov umetniškega, znanstvenega dela navadno pod glavnim naslovom: naslovu knjižne zbirke dodati še podnaslov; podnaslov članka, filma, romana / v podnaslovu označiti glavno tematiko drame 2. film. prevod v filmu govorjenega ali napisanega besedila, projiciran na spodnji del filmskega platna, televizijskega zaslona: podnaslov je bil popolnoma nečitljiv / film ima slovenske podnaslove ♪
  16.      podné  prisl. (ẹ̑) star. podnevi: podne je spal, ponoči pa pohajkoval ♪
  17.      podnébje  -a s (ẹ̑) navadno s prilastkom povprečne vremenske razmere, značilne za določen kraj ali področje: kraj ima ugodno podnebje / v tem podnebju se prijetno počuti; zdravniki mu priporočajo spremembo podnebja / alpsko, morsko, tropsko podnebje; hladno podnebje; milo podnebje brez hudega mraza in velike vročine; ostro podnebje s hudim mrazom in veliko vročino; suho, vlažno, zmerno podnebje ♦ geogr. celinsko ali kontinentalno podnebje z ostro zimo in vročim poletjem; sredozemsko podnebje subtropsko podnebje z milo, deževno zimo in suhim, vročim poletjem; subtropsko podnebje // publ. duhovno ozračje, vzdušje: družbeno podnebje / v delu je opisano moralno podnebje malomeščanske družbe ♪
  18.      podnéven  -vna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda, ant. ponočen: podnevna podoba mesta / podnevna svetloba dnevna svetloba / podnevni metulji ♪
  19.      podnévi  prisl. (ẹ̑) v času svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda, ant. ponoči: okna ima podnevi odprta / ekspr. nanjo je mislil podnevi in ponoči neprenehoma / nočna vožnja je bolj nevarna kot vožnja podnevi ♪
  20.      podóba  -e ž (ọ̑) 1. predstavitev česa resničnega ali domišljijskega a) z likovnimi sredstvi: dolbsti podobe v les; na list papirja je narisal dve podobi; podoba petelina je vrezana v debelo plast barve; znamke s pesnikovo podobo / nabožne podobe / doprsna podoba b) s prilastkom z literarnimi sredstvi: v noveli je avtor podal nekaj impresivnih podob; analizirati pokrajinske podobe v romanu / izpisati si značilne podobe / to je najlepša ženska podoba v romanu oseba, lik // s prilastkom taka predstavitev kot prispodoba česa: s podobo dirjajočega konja je ponazoril vitalnost / princip zla ima v pravljici podobo hudobne starke / star. govorne, pesniške podobe figure 2. slika: sneti podobo s stene; abstraktna podoba; oljnata podoba / dati podobo v okvir / lastna podoba avtoportret 3. s prilastkom bistvene, navadno z vidom zaznavne lastnosti, značilnosti zunanjega sveta: spremeniti podobo dežele; zaščititi enotno podobo pokrajine / vas je imela nekoč drugačno podobo je bila drugačna; soba je dobila svojo prejšnjo podobo / mesto dobiva slovesno podobo / star. ženska prijetne podobe prijetnega videza / zunanja podoba predmetov // zaznavne lastnosti, značilnosti česa sploh: vedno je idealiziral podobo sveta; dejanska podoba življenja / njena notranja podoba se ni spremenila 4. s prilastkom pojavne lastnosti, značilnosti česa, kot jih določa prilastek: dokončna literarna podoba romana; odrska podoba drame; besede z neustrezno pisno podobo / glasovna in oblikoslovna podoba slovenskega jezika; stilna podoba literarnega dela / izbor novel ne daje celotne podobe pripovedništva; to je popolna podoba pisateljevega ustvarjanja; podoba stanja, ki jo je podal, ni prava / pojaviti se v materialni podobi / publ.: podoba položaja se je spremenila položaj; prizadevati si za novo organizacijsko podobo univerze organizacijo, organiziranje 5. navadno s prilastkom kar nastane v zavesti kot posledica obnovitve česa videnega, doživetega: v sanjah so se mu porodile čudne podobe; v spominu je dolgo ohranil podobo domače vasi / domišljijska podoba / spominska podoba // knjiž. kar nastane v zavesti kot posledica izkušenj, vedenja ter miselne ali čustvene dejavnosti; predstava: ustvariti si določeno podobo o kom; moja podoba resničnosti se ne ujema z vašo / imeti pravo podobo o čem 6. zastar. postava, človek: v prvi vrsti je korakala majhna podoba, zavita v staro plahto; od cerkve je hitela moška podoba v črni suknji ● star. podoba je, da se mu je zdravje izboljšalo kaže, zdi se; knjiž. nadel si je podobo mirne neprizadetosti kazal, delal se je mirnega in neprizadetega; knjiž., ekspr. končno je pokazal svojo pravo podobo izrazil svoje pravo mišljenje, nazore, lastnosti; star. razložil je plesalcem novo podobo figuro; igralec se je pojavil v podobi berača spremenjen tako, da je bil po videzu tak kot berač; zastar. redko ima cesarsko podobo v žepu denar; ekspr. zamisel dobiva otipljivo podobo se uresničuje; knjiž., ekspr. sin je živa podoba očeta je zelo podoben očetu; knjiž., ekspr. dekle je živa podoba lenobe je zelo leno; ekspr. on je pravi hudič v človeški podobi je zelo zloben, hudoben človek; star. po vsej podobi je knjiga delo različnih avtorjev verjetno ◊ rel. obhajati pod obema podobama dati, deliti posvečene hostije in posvečeno vino; rel., um. votivna podoba ♪
  21.      podóben  -bna -o prid., podóbnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki se ujema med seboj po a) nekaterih (bistvenih) lastnostih: imava podobne čevlje; kupil sem si podobno obleko kot ti / stanujem v podobni hiši, kot je tvoja / ljudje s podobnimi nazori / kljub takim in podobnim dejstvom ti ne verjamem b) kaki lastnosti: obleki sta podobne barve; hiše s podobnimi strehami / videz imata zelo podoben 2. z dajalnikom ki se po nekaterih telesnih, duševnih lastnostih ujema s kom: sin je podoben očetu, hči pa materi; zelo sta si podobna; podobna sta si kakor jajce jajcu, krajcar krajcarju / v obraz je podobna materi / po značaju sta si podobna / ekspr. tako je shujšala, da ni več podobna sama sebi / družil se je z berači, vagabundi in (njim) podobnimi postopači // ki ima take lastnosti, da vzbujajo predstavo česa drugega: krempljem podobni prsti; soncu podobna zvezda / lahkotnost dela pesem podobnejšo romanci kot baladi ● ekspr. ti čevlji niso ničemur, nobeni reči, stvari podobni so slabi, neprimerni; ekspr. to ni ničemur, nobeni reči podobno izraža nejevoljo; ekspr. tako dejanje je čisto njemu podobno je zanj značilno, ga je bilo od njega pričakovati ◊ geom. podoben ki označuje odvisnost med geometrijskimi tvorbami, pri kateri se ohranjajo koti in razmerja dolžin daljic; zool. človeku podobne opice opice, ki so po drži, po obsegu možganov človeku najbolj podobne, Pongidae podóbno prislov od podoben: podobno se ji godi kot njemu; časopisa sta o tem podobno pisala; podobno dobro se je poročila kot sestra / podobno kot drugi tudi mi nismo plačali kazni tako // v vezniški rabi, navadno v zvezi in podobno, pri naštevanju izraža obstajanje česa istovrstnega poleg že povedanega: čisti posodo, ploščice in podobno [ipd.] / po tem tipu je treba obravnavati vse podčrtane primere. Podobno še tiste, ki so v oklepajih podóbni -a -o sam.: nekaj usmiljenju podobnega se je zganilo v njem; vse to je zasluga vas in vam podobnih ∙ ekspr. mojster, da mu ni podobnega daleč naokoli zelo dober mojster ♪
  22.      podóbica  -e ž (ọ̑) 1. manjšalnica od podoba: izrezljane podobice; na skodelici je bila narisana podobica deklice s šopkom / od nekod se je pokazala sklonjena podobica drobnega možička 2. v krščanskem okolju manjši kos papirja z natisnjeno nabožno sliko in besedilom: kaplan je delil podobice ● zastar. imeti veliko podobic v žepu denarja; zastar. hudičeve podobice igralne karte ♪
  23.      podobríkati se  -am se dov. (ȋ) izkazati komu v manjši meri prijaznost, navadno z namenom pridobiti si naklonjenost: ve, kje se je treba podobrikati; znati se podobrikati / podobrikati se dekletu / maček se mi je podobrikal ♪
  24.      podóčnik  -a m (ọ̑) 1. koničast zob pod očesom: otroku že rastejo podočniki / močno razviti podočniki pri divjem prašiču ♦ anat. vsak od dveh zob med zadnjim sekalcem in prvim ličnikom 2. podočnjak: imela je podočnike, kakor da ne bi spala ♪
  25.      pòdoddélek  -lka m (ȍ-ẹ̑) 1. organizacijska enota v okviru oddelka: oddelki in pododdelki v tovarni 2. grafično ločen del česa: oddelki in pododdelki na grafikonu / zastar. vsako poglavje je razdeljeno na več pododdelkov podpoglavij ♪

   11.359 11.384 11.409 11.434 11.459 11.484 11.509 11.534 11.559 11.584  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA