Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ON (11.084-11.108)


  1.      pečát  -a m (ȃ) 1. uradni znak z imenom organa, organizacije, določenim besedilom kot dokaz pristnosti, verodostojnosti listine, akta: dati, odtisniti pečat; preklicati, spremeniti pečat; potrditi pogodbo s pečatom; okrogel pečat; pečat z grbom; prostor za pečat / v nekaterih državah varuh državnega pečata // znak, odtisnjen a) v vosku kot znak verodostojnosti: poškodovati, prelomiti pečat / dvostranski pečat b) na pošiljki, predmetu kot dokaz nedotaknjenosti zapore: zapreti pošiljko s pečatom; pečat na vratih je cel // priprava z gumijastim, kovinskim negativom takega znaka, navadno okrogle oblike: izdelovati pečate; hranjenje pečata; seznam pečatov; pečat in blazinica 2. ed., publ., s prilastkom značilnosti, posebnosti: dati romanu pečat dobe; življenje v mestih nosi evropski pečat; vtisniti delu osebni pečat / z oslabljenim pomenom: nikoli več se ne bo rešil tega sramotnega pečata; vse jim je zaupal pod pečatom molčečnosti ● star. bal se je pečata s sodnije dopisa, sodnega sklepa; ekspr. to je zanj knjiga s sedmimi pečati nedoumljiva stvar; velika skrivnost ◊ bot. salomonov pečat rastlina s koreniko in z visečimi cevastimi cveti, Polygonatum ♪
  2.      pečáten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pečat: pečatna ploskev je poškodovana / pečatni prstan prstan z monogramom, grbom; pečatni vosek snov, ki se da oblikovati s pečatnikom in odtisnjeno obliko ohrani; pečatna barva, blazinica ♪
  3.      pečátnik  -a m (ȃ) priprava z gumijastim, kovinskim negativom pečata, navadno okrogle oblike: izdelovati pečatnike; kovinski pečatnik; pečatnik iz brona // pečatni prstan: na kazalcu desne roke je nosil pečatnik ♪
  4.      pečátnikovec  -vca m (ȃ) pal. izumrlo drevo iz karbona s pečatnim odtisom podobnimi tvorbami po lubju, Sigillaria ♪
  5.      pêči  pêčem nedov., tudi pekó; pêci pecíte; pékel pêkla (é) 1. delati hrano (bolj) užitno z delovanjem vročega zraka, vroče maščobe: zna zelo dobro peči; pri tej hiši velikokrat pečejo / peči za praznike / ta pekarna peče tudi ob sobotah // imeti hrano v prostoru z vročim zrakom, v vroči maščobi, da postane (bolj) užitna: peči flancate, kruh, pecivo; meso se že peče / peči na masti, olju; peči na ražnju; peči v peči, pečici, pokriti posodi 2. povzročati občutek bolečine zaradi prevelike toplote: razgret asfalt ga je pekel v podplate; sonce ga je zelo peklo; sramota ga je pekla kot žerjavica / sonce je peklo 3. povzročati občutek, podoben bolečini ob dotiku zelo vročih stvari: česen peče v jezik; kopriva, poper peče / luč ga peče v oči; solze so jo pekle v očeh / rana ga peče; peče ga žulj na nogi / oči ga pečejo; zgaga me peče; brezoseb. peče me v prsih // ekspr. povzročati duševne bolečine: pekel ga je denar, ki ga je prejel; neuspeh ga peče; peklo ga je, da ni ugovarjal pravi čas; to ga hudo, strašno, v dno srca peče ● ekspr. vest ga peče ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde; redko peči opeko žgati; pog. zna več kot hruške peč(i) ima velike sposobnosti, se spozna na marsikaj pêči se ekspr. biti, zadrževati se na soncu, v vročini: ves dan so se pekli na pesku / peči se na soncu pekóč -a -e: pekoč občutek; tekočina pekočega okusa; pekoči žarki sonca; začutiti pekočo bolečino; pekoča paprika; pekoča rana; prisl.: pekoče se zavedati česa; pekoče vroč pečèn -êna -o: premalo pečen kruh; obirati pečenega piščanca; pečeno meso ∙ šalj. novo pečeni strokovnjak novopečeni; ekspr. kuhan in pečen je pri njih pogostokrat, dostikrat je pri njih; ekspr. če se zamerim temu, sem pečen za zmerom bom vedno čutil njegovo jezo; ekspr. misliš, da ti bodo tam pečena piščeta v usta letela da se ti bo brez truda zelo dobro godilo; sam.: imaš kaj pečenega za prigrizek ♪
  6.      pečíca  -e ž (í) 1. manjšalnica od peč: v sobi ima pečico; greti se pri pečici; lončena, železna pečica / električna, plinska pečica 2. prostor z vratci za pečenje, zlasti kot del štedilnika: odpreti, zapreti pečico; ogreti pečico; peči v pečici / pečica električnega, plinskega štedilnika 3. redko manjša prenosna naprava za kuhanje; kuhalnik: skuhati kavo na električni pečici ♪
  7.      pečníca  -e ž (í) 1. plošča iz žgane gline za zunanje stene (lončene) peči: peč z zelenimi pečnicami; ornamentika na pečnici // star. tanjši ploščat izdelek iz žgane gline za oblaganje sten, tal; (keramična) ploščica: kopalnica, obložena s pečnicami; štedilnik s pečnicami 2. redko prostor z vratci za pečenje, zlasti kot del štedilnika; pečica: vzeti jed iz pečnice; peči v pečnici 3. nar. preprosta stavba za sušenje lanu: sušiti na pečnici ♪
  8.      péd  -í ž, daj., mest. ed. pédi in pêdi (ẹ̑) 1. nekdaj dolžinska mera, približno 20 cm: štiri pedi dolga plošča / pšenica je zrasla že za ped visoko; palico je držal ped pred zgornjim koncem 2. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: vsaka ped zemlje je bila obdelana; bojevali so se za vsako ped zemlje ● ekspr. niti za ped se ni premaknil skoraj nič; ekspr. videlo se ni niti za ped popolnoma nič; ekspr. ped za pedjo sta lezla svojo pot zelo počasi ♪
  9.      pedál  -a m, v pomenu priprava pri kolesu, biciklu mn. stil. pedála s (ȃ) 1. del priprave, stroja a) s katerim se ta z nogo goni, poganja: pritiskati na pedal; pedal za kovaški meh; pedal pri šivalnem stroju b) s katerim se ob pritiskanju z nogo kaj premika: pedali v avtomobilu / pedal za plin, zavoro / posoda za odpadke na pedal // taka priprava ob verižnem zobniku pri kolesu, biciklu: pedal se je odlomil; pedali imajo refleksno steklo / moped s pedali 2. muz. vzvod pri nekaterih glasbilih za podaljšanje, utišanje zvoka ali za intonacijo, ki se uravnava z nogo: pritisniti, spustiti pedal / desni, levi pedal pri klavirju // nožna klaviatura pri orglah: pedal in manual ● ekspr. cele popoldneve poganja, vrti pedale se vozi s kolesom; žarg. naslonil se je na sedež in pritisnil na pedal za plin začel hitro voziti ♪
  10.      pedálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pedal: pedalne tipke / pedalni ton ton, navadno v basovski legi, ki zveni vzporedno z drugimi toni ♪
  11.      pediatríja  -e ž (ȋ) proučevanje in zdravljenje otroških bolezni: pediatrija in gerontologija / razvoj pediatrije ♪
  12.      pedikêrski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na pedikerje ali pedikuro: pedikersko delo / pedikerski salon ♪
  13.      pedolóški 1 -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pedologe1 ali pedologijo1: pedološki kongres / pedološka problematika; pedološko raziskovanje ♪
  14.      péga  -e ž (ẹ́) 1. mesto na koži, ki ima temnejšo barvo kot ostala površina: pege na obrazu, po rokah / imeti pege / sončne pege / svetle pege na steni lise; redko modre pege neba deli, kosi 2. nav. ekspr. kar dela kaj moralno, nravno slabše: biti brez peg; pege v njenem značaju // napaka: očistiti jezik peg ◊ anat. rumena pega za svetlobo najbolj občutljivo mesto mrežnice; slepa pega za svetlobo neobčutljivo mesto mrežnice; astr. sončne pege temne tvorbe v fotosferi, ki nastanejo zaradi zmanjšanega sevanja; biol. (rdeča) očesna pega organ enoceličarjev za sprejemanje svetlobnih dražljajev; med. mrtvaška pega mrliška lisa; nosečnostne pege ♪
  15.      pégavka  -e ž (ẹ́) nav. ekspr. pegasta ženska: zmerjali so jo s pegavko ◊ zool. morski polž, katerega hišica ima na beli podlagi črne kvadratke, Monodonta turbinata ♪
  16.      pégaz  -a m (ẹ̑) krilat konj kot simbol pesništva: slika pegaza ∙ ekspr. zajahati pegaza začeti pesniti ♪
  17.      péhati  -am nedov. (ẹ̑) redko utrujati, gnati: konja je pehal, da je bil ves penast / pot ga je pehala; zaradi strmine se je zelo pehal péhati se ekspr. truditi se, prizadevati si: noč in dan se je pehal in potil ♪
  18.      pehôta  -e ž (ó) rod kopenske vojske, katerega vojaki se bojujejo peš ali iz oklepnih vozil: pehota in konjenica / služiti vojaški rok pri pehoti ♦ voj. mehanizirana pehota ki se prevaža z oklepnimi vozili, bojuje pa se peš ob podpori ognja iz oklepnih vozil; mornariška pehota ki se prevaža z ladjami, bojuje pa se na kopnem; motorizirana pehota ki se prevaža s kamioni, bojuje pa se peš ♪
  19.      pèjd  pèjte medm. (ȅ) pog. pojdi: pejd, greva; pejmo, pejmo, treba je končati / pejte no, saj ne boste umrli ♪
  20.      pekárna  -e ž (ȃ) obrat za izdelovanje, pečenje kruha, peciva: delati v pekarni; zmogljivost pekarne / rekonstrukcija pekarne / avtomatska pekarna v kateri se pripravlja in peče kruh v avtomatiziranih napravah; industrijska pekarna v kateri se izdeluje kruh industrijsko; parna pekarna v kateri se peče kruh v parnih pečeh // prodajalna kruha, peciva: kupiti kruh v pekarni; prodajalka v pekarni ♪
  21.      pekèt  -éta m (ȅ ẹ́) peketanje: zaslišati konjski peket / peket konjskih kopit ♪
  22.      peketánje  -a s (ȃ) glagolnik od peketati: slišal je peketanje konja / peketanje konjskih kopit ♪
  23.      peketáti  -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) slišno udarjati s kopiti ob tla: konj je nemirno peketal na dvorišču; pren., ekspr. dežne kaplje peketajo po asfaltu // peketaje se premikati: konji so peketali po cesti / jezdeci peketajo skozi vas ∙ ekspr. ves teden je peketal po mestu in iskal službo hodil peketáje: konj je peketaje zdirjal čez dvorišče ♪
  24.      pekočína  -e ž (í) knjiž. pekoča bolečina: čutiti pekočino; mazilo je omililo pekočino / tolažba mu je omilila pekočino v prsih ● star. sonce se je večkrat skrilo, zato pekočina ni bila posebno močna sončna pripeka; knjiž. rad pije pekočine žgane pijače ♪
  25.      pékva  -e ž (ẹ̑) nar. belokranjsko posoda, zlasti lončena, pod katero se na ognjišču pečejo kruh, mesne jedi: peči pod pekvo ♪

   10.959 10.984 11.009 11.034 11.059 11.084 11.109 11.134 11.159 11.184  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA