Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ON (11.009-11.033)


  1.      parazól  -a m (ọ̑) 1. star. sončnik: sprehajala se je s svilenim parazolom / razpel je velik rdeč parazol 2. pog. dežnik: dež bo, vzemi parazol ♪
  2.      páren 1 -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na paro: parne naprave / ladja na parni pogon / parni kotel naprava nekaterih pogonskih strojev, v kateri se voda z dovajanjem toplote spreminja v paro; parna kurjava se je pokvarila naprava za kurjenje, ogrevanje; parna lokomotiva; parna peč / parna kopel izpostavljanje (dela) telesa delovanju pare zaradi zdravljenja, krepitve ◊ obrt. parna pekarna pekarna, v kateri pečejo kruh v parnih pečeh; strojn. ladijski parni kotel; lokomotivski parni kotel; parni motor batni stroj z zelo veliko vrtilno hitrostjo; parni stroj stroj, pri katerem se uporablja kot pogonsko sredstvo para; parna turbina parni stroj, ki energijo pare spreminja v mehansko energijo; parno kladivo stroj, pri katerem se kladivo dviga in spušča s pomočjo pare; teh. parni akumulator; parni generator parni kotel z zelo veliko zmogljivostjo ♪
  3.      par excellence  [parekseláns] prisl. (ȃ) knjiž., zapostavljeni prilastek v pravem pomenu besede, v najvišji stopnji: to je dramatik par excellence; orgle so koncertni instrument par excellence ♪
  4.      parfúm  -a m (ȗ) raztopina dišav ali zmesi dišav in eteričnih olj v alkoholu: pripravljati, uporabljati parfum; zelo drag parfum; parfumi in kreme / francoski parfum ♦ kozm. moški parfum z manj izrazitim, navadno trpkim vonjem; orientalski parfum ki diši po smolah in balzamih ♪
  5.      parílen 2 -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na parjenje, spolno združevanje: parilni nagon / parilni organ paritveni organ ♪
  6.      parírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. ustrezno, učinkovito odgovoriti, zavrniti: takoj mu je parirala / uspešno parira konkurenco ♦ šport. parirati pri sabljanju in boksu odbiti, prestreči nasprotnikov udarec paríran -a -o: vpliv novih idej je bil pariran ♪
  7.      paritéta  -e ž (ẹ̑) 1. ekon. razmerje vrednosti denarne enote do zlata ali vodilne valute: določiti pariteto / kovna pariteta razmerje med kovnimi stopnjami različnih valut; valutna pariteta / preračunano po novi pariteti dinarja 2. knjiž. usklajenost, sorazmerje: pariteta cen posameznih proizvodov; pogoji gospodarjenja in paritete v industriji / pariteta med ljudmi enakost ♪
  8.      paritéten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. usklajen, sorazmeren: odbor je sestavljen na paritetni osnovi / načelo paritetnega zastopstva ♦ ekon. paritetni tečaj razmerje denarnih enot dveh držav, ki upošteva njihovo uradno določeno valutno pariteto ♪
  9.      páriti  -im nedov. (á ȃ) 1. polivati z vrelo tekočino: pariti moko; pariti krmo / pariti zelje s kropom / pariti zaklano perutnino, prašiče // redko dušiti: pariti meso; pariti zelenjavo / pariti krompir 2. čistiti, razkuževati s paro: obleko so parili v kotlih 3. teh. obdelovati surovino s paro: pariti les; pariti tkanino páriti se 1. delati, oddajati vlago, hlape: mokra obleka se je parila na vročem telesu; v vročini se je seno parilo / ekspr. na krožniku se je parila juha kadila; brezoseb. iz konj se je parilo 2. ekspr. biti, zadrževati se na soncu, v vročini: pariti se na pesku; pariti se v avtobusu / cele dneve sta se parila na soncu párjen -a -o: parjen(i) krompir; parjeni les ♪
  10.      parítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na paritev: vzbuditi paritveni nagon / paritveni čas / paritveni organ ♪
  11.      parízar  -ja m (ȋ) nekdaj težek voz s širokimi platišči: konji so komaj vlekli naložen parizar; vpreči v parizar ♪
  12.      párjenje  in parjênje -a s (á; é) glagolnik od pariti, spolno združevati: parjenje živine; žival je že godna za parjenje; nagon po parjenju / čas parjenja / organ za parjenje / parjenje moškega in ženske ♪
  13.      párkelj  -klja m (á) rožena tvorba na koncu prstov nekaterih sesalcev: vol si je poškodoval parkelj; v blatu so bile vidne sledi parkljev / kupiti svinjske parklje // slabš. roka: pokaži mi svoje parklje ◊ bot. kozji parkelj goba z rjavim povešenim klobukom; možek; vet. obrezati parkelj z nožem odstraniti odvečno parkljevo roževino ♪
  14.      parlamènt  -ênta m (ȅ é) 1. v meščanskodemokratičnih državah zakonodajno, politično predstavniško telo enega ali dveh domov, sestavljeno iz predstavnikov političnih strank: parlament je sprejel nov zakon; razpustiti, sklicati parlament; člani parlamenta; debata v parlamentu / angleški parlament 2. pog. skupščina: jugoslovanski, slovenski parlament ♪
  15.      parlamentáren  -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na parlament ali parlamentarizem: parlamentarna seja / parlamentarne oblike boja / parlamentarni sistem; parlamentarne volitve / obisk parlamentarne delegacije / parlamentarna monarhija monarhija, v kateri omejuje vladarjevo oblast parlament; parlamentarna republika / ekspr. parlamentarno izražanje, ravnanje, življenje ♦ adm. parlamentarni stenograf stenograf z višjo stopnjo usposobljenosti; parlamentarno pismo stenografija, ki omogoča zapis nad sto besed na minuto; polit. parlamentarna vlada v meščanskodemokratičnih državah vlada, odgovorna parlamentu in odvisna od njega parlamentárno prisl.: parlamentarno odločati, vladati ♪
  16.      parlamentarízem  -zma m (ȋ) polit. politična ureditev, v kateri zakonodajna oblast pripada parlamentu: nasprotnik parlamentarizma; razvoj parlamentarizma v Angliji / meščanski parlamentarizem ♪
  17.      párna  -e ž (ȃ) nar. 1. vzhodno prostor, stavba za shranjevanje krme, slame, sena: nad hlevom so imeli skedenj in parno 2. mn. lestvi podobna naprava, pritrjena na steno v hlevu, da živina puli seno izza nje; gornje jasli: vreči konjem seno v parne ♪
  18.      Parnás  -a m (ȃ) v grški mitologiji gora, na kateri prebiva Apolon z muzami: visoki Parnas ∙ knjiž. stopiti na Parnas začeti pesniti ♪
  19.      párnik  -a m (ȃ) 1. ladja na parni pogon: jadrnice in parniki / parnik na kolesa 2. velika ladja sploh: parnik odplove iz pristanišča; peljati se s parnikom; kljun parnika / čezoceanski, rečni parnik; tovorni, trgovski parnik ♪
  20.      parnopérnat  -a -o prid. (ẹ̑) bot., v zvezi parnopernati list pernati list, pri katerem se listno vreteno konča s konico ali vitico ♪
  21.      parodíja  -e ž (ȋ) 1. lit. delo, ki na posmehljiv, porogljiv način posnema zlasti vsebino drugega, resnega dela: napisati, objaviti parodijo; Robova parodija Jurčičevega Desetega brata; parodija na Prešernove verze 2. knjiž. posmehljivo, porogljivo posnemanje, oponašanje: tak stil je postal parodija samega sebe; humor brez parodije ♪
  22.      parodírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. posmehljivo, porogljivo posnemati, oponašati: parodirati govornika / epizoda parodira vse probleme glavnega junaka v romanu ♪
  23.      parólarski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na parolarstvo: parolarski konec pesmi / parolarski aktivizem ♪
  24.      participácija  -e ž (á) knjiž. udeležba, sodelovanje: participacija delavcev pri odločanju; participacija med občinami za pospeševanje kulturnih dejavnosti; participacija in udejstvovanje ljudi v prostem času / ob participaciji občine bodo obnovili spomenik ∙ žarg. plačati participacijo prispevek za zdravstveno storitev ♦ ekon. participacija pri dohodku ♪
  25.      participiálen  -lna -o prid. (ȃ) lingv. deležniški: participialna pripona ♪

   10.884 10.909 10.934 10.959 10.984 11.009 11.034 11.059 11.084 11.109  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA