Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ON (10.959-10.983)


  1.      pámet  -i ž (á) 1. sposobnost dojemati, razsojati, ravnati glede na izkustvo: otrok pri tej starosti še nima dovolj pameti za tako odločitev; ravnal je, kot bi bil brez pameti; ima večjo srečo kot pamet, več sreče kot pameti / ekspr.: to mu narekuje pamet; poslušati, ubogati pamet; zaradi nesreče je bil čisto ob pamet; sčasoma bo že prišel k pameti bo začel bolj premišljeno, razsodno ravnati; spraviti dekle k pameti; biti pri čisti, pravi, zdravi pameti sposoben premišljeno, razsodno ravnati / ekspr.: zaradi starosti ga zapušča pamet razum; glej, da ti ne bo prevelika pamet v škodo bistrost, nadarjenost; premišljenost, preudarnost; ko bi imel boljšo pamet, bi si to zapomnil spomin; po njegovi pameti je prav po njegovem mnenju; star. do zadnjega je bil pri pameti zavesti; star. nisem več te pameti tega mnenja / kot opozorilo, svarilo ljudje, pamet // ekspr., s prilastkom človek glede na svoje dojemanje, razsojanje: prepričaj kmečko pamet o tem, če moreš; njena ženska pamet tega ne more odobravati 2. nav. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi po pameti, s pametjo premišljeno, razsodno: presojati, ravnati po pameti; delati s pametjo / piti po pameti zmerno ● ekspr. to nam pove že preprosta pamet tega ni težko razumeti, spoznati; ekspr. končno ga je srečala pamet je začel premišljeno, razsodno ravnati; ekspr. naučiti koga pameti navaditi pametno misliti, ravnati; ekspr. zaboga, ali si pamet izgubil zakaj govoriš, ravnaš tako neumno; ekspr. hoče mi soliti pamet vsiljevati svoje védenje, znanje; ekspr. to dekle mu je zmešalo pamet zaljubil se je vanjo; ekspr. to mi ni padlo, prišlo na pamet tega se nisem spomnil; na to nisem pomislil; na pamet govoril je na pamet ne da bi si pomagal z vnaprej sestavljenim, napisanim besedilom; računal je na pamet ne da bi si računske operacije pisal, ne da bi uporabljal pripomočke; ekspr. to trdiš na pamet brez dokazov, ustreznih podatkov; učiti se na pamet tako, da se besedilo zapomni dobesedno; znati pesem na pamet tako, da jo je mogoče povedati dobesedno; ekspr. take povodnji človeška pamet ne pomni ljudje ne pomnijo; ekspr. biti kratke pameti neinteligenten; pozabljiv; ekspr. biti kurje pameti neinteligenten; pog. bolj počasne pameti je ni sposoben hitro dojemati, prodorno misliti; ekspr. niti na konec, na kraj pameti mi ne pride, da bi kaj takega storil izraža močno zanikanje; ekspr. imej pamet, fant, (vzemi) pamet v roke izraža opozorilo, opomin, ohrabritev; šalj. bog daj norcem pamet, meni pa denar vsakemu tisto, česar nima; ekspr. dolgi lasje — kratka pamet ženske niso posebno pametne, razsodne; preg. pamet je boljša kot žamet boljše je biti pameten kot pa bogat ♪
  2.      pametnják  -a m (á) 1. iron. kdor se dela pametnega: ti pametnjaki mislijo, da vse vedo 2. ekspr. pameten človek: povabil je vse pametnjake; to je bila beseda pametnjaka ♪
  3.      pametnjákar  -ja m (ȃ) iron. kdor se dela pametnega: tega pametnjakarja se je hitro naveličala ♪
  4.      pametnjákinja  -e ž (á) iron. ženska, ki se dela pametno: glej to pametnjakinjo ♪
  5.      pametnjákovič  -a m (á) iron. kdor se dela pametnega: kje je zdaj ta pametnjakovič; širokoustenje pametnjakovičev ♪
  6.      pamfletístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na pamfletiste ali pamflet: pamfletistično polemiziranje / napisati kaj v pamfletističnem tonu ♪
  7.      pàmž  pámža m (ȁ á) pog., slabš. otrok: ta pamž je razvajen / pamžev ni imela / nezakonski pamž ♪
  8.      pandékte  -dékt ž mn. (ẹ̑) jur., v zakonodaji cesarja Justinijana zbrani izvlečki iz del rimskih pravnikov drugega in tretjega stoletja: študirati pandekte ♪
  9.      panélen  -lna -o prid. (ẹ̑) les., navadno v zvezi panelna plošča plošča, narejena pod pritiskom iz letvic in fenolnih smol, lepil in oblepljena s furnirjem: proizvodnja panelnih plošč; panelne in iverne plošče ● publ. panelna diskusija, razprava diskusija, razprava o določenem vprašanju, problemu ◊ grad. panelna gradnja gradnja, pri kateri so nosilni zidovi iz montažnih ploščatih elementov ♪
  10.      panélka  -e ž (ẹ̑) žarg. panelna plošča: prekriti s panelko; panelka, iverka in lesonit ♪
  11.      pánéšplja  -e ž (ȃ-ẹ̑) vrtn. okrasni grm z drobnimi belimi ali bledo rožnatimi cveti in rdečimi plodovi, Cotoneaster: gojiti panešplje / navadna panešplja ♪
  12.      pánéšpljica  -e ž (ȃ-ẹ̑) vrtn. okrasni grm z drobnimi belimi ali bledo rožnatimi cveti in rdečimi plodovi, Cotoneaster: gojiti panešpljice ♪
  13.      pánj  -a m (ȃ) 1. zaboju podobna priprava za bivanje čebel: čebele letajo iz panja; v panju brenčijo, šumijo čebele; panj čebel; v dvorani šumi kakor v panju; v pristanišču je bilo živo kot v panju / čebelni panj // čeb. biološka celota, ki sestoji iz delavk, matice in trotov; čebelja družina: panj roji; dodajati panjem matice 2. nerazsekan večji kos debla: na ognjišču so goreli panji; daj še dva panja na ogenj ∙ iron. če se star panj vname, dolgo gori če se zaljubi človek v zrelih letih, je to čustvo močno in dolgotrajno // po podiranju drevja preostali del debla; štor: izkopati, ruvati panje; stal je kakor panj ◊ čeb. eksportni panj s premičnimi sati, ki ima samo plodišče; nakladni panj iz naklad; les. prodati les na panju gozdna drevesa, ki še niso posekana ♪
  14.      pánjski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na panj: panjsko ogrodje / čebele nabiralke in panjske čebele // navadno v zvezi panjska končnica čelna, prednja stran panja, zlasti kranjiča: zbirka panjskih končnic ♪
  15.      pánkrt  -a m (á) slabš. nezakonski otrok: rodil se je kot pankrt // otrok: to so mi pa pankrti naredili / kot psovka prekleti pankrt ♪
  16.      pánkrtski  -a -o prid. (á) slabš. nezakonski: pankrtski otrok; pankrtska mati / kaj bo ta pankrtski revček ♪
  17.      panó  -ja m (ọ̑) 1. plošča, na katero se pritrdijo razstavni predmeti, lepaki: na steni visijo panoji; v dvorani so že postavili panoje; panoji s fotografijami iz narodnoosvobodilne vojne / oglasni, reklamni pano; premični, viseči panoji 2. grad. sestavni del lahke, navadno odstranljive, premakljive stene: steno sestavljajo lesonitni panoji ♪
  18.      pánoga  -e ž (á) navadno s prilastkom samostojen del, ki z drugimi tvori določeno širšo dejavnost: v svoji panogi je strokovnjak / ta gospodarska, športna panoga se dobro razvija; industrijske, proizvodne panoge; slikarska panoga; ta tekstilna panoga dela zlasti za izvoz; literatura kot panoga umetnosti / publ. žene sodelujejo v vseh panogah javnega življenja na vseh področjih ◊ ekon. kapitalno intenzivne panoge pri katerih pride na zaposlenega razmeroma dosti kapitala; šport. tekmovati v alpskih panogah disciplinah ♪
  19.      panóptikum  tudi panóptik -a m (ọ́) 1. muzej voščenih lutk: obiskati panoptikum; tam je stal kot voščena lutka iz panoptikuma / panoptikum v Londonu; pren., knjiž. tu je panoptikum njegovih idej, zmag in porazov; njegovi junaki so figure iz panoptikuma slovenskega življenja v Cankarjevem času 2. nekdaj prostor, zlasti v cirkusu, z zanimivostmi, posebnostmi: v panoptikumu je videl žival z dvema glavama 3. nekdaj poslopje, prostor s pripravo za gledanje slik na platnu: stati pred panoptikumom ♪
  20.      panorámski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na panoramo: mesto z lepim panoramskim razgledom / kamera za panoramske posnetke; panoramska karta zemljevid s tako upodobitvijo zemeljskega površja, da vzbuja vtis plastičnosti; snemati panoramske slike; panoramska razglednica razglednica, večja od navadne ♦ avt. panoramsko steklo izbočeno vetrobransko steklo; gled. panoramski horizont; panoramske kulise ♪
  21.      pánseksualízem  -zma m (ȃ-ȋ) psih., po Freudu nauk, da je spolni nagon osnova človekovega duševnega življenja: psihoanalitični panseksualizem ♪
  22.      pantográf  -a m (ȃ) teh. priprava za prerisovanje risb, zemljevidov, načrtov v povečanem ali zmanjšanem merilu: s pantografom povečati risbo ◊ elektr. tokovni odjemnik iz paličja na električnem vozilu za odvzemanje toka iz kontaktnega vodnika, škarjasti odjemnik ♪
  23.      papagáj  -a m (ȃ) 1. papiga: vreščanje papagajev; govori kot papagaj 2. slabš. kdor nekritično ponavlja mnenje, izjave koga drugega: saj ne misli samostojno, to je papagaj ♪
  24.      papagájski  -a -o prid. (ȃ) tak kot pri papagaju: papagajski kljun / slabš. papagajsko govorjenje, ponavljanje papagájsko prisl.: papagajsko se vesti ♪
  25.      papagájstvo  -a s (ȃ) slabš. nekritično ponavljanje mnenja, izjav koga drugega: zaradi svojega papagajstva ni mogel biti priljubljen ♪

   10.834 10.859 10.884 10.909 10.934 10.959 10.984 11.009 11.034 11.059  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA