Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
OF (714-738)
- féldvebel -bla m (ẹ̑) v stari Avstriji podoficirski čin ali nosilec tega čina: oficirji in feldvebli; bil je feldvebel na tirolski fronti ♪
- fenomenalízem -zma m (ȋ) filoz. filozofska smer, ki omejuje spoznanje na pojavni svet in zanika možnost spoznanja stvari, kakršne so same po sebi ♪
- fenomenologíja -e ž (ȋ) opis pojavov kakega področja: kriminalna fenomenologija; muzikalna fenomenologija; fenomenologija novodobne kulture ♦ filoz. fenomenologija po Heglu znanost o pojavnih oblikah duha v njegovem zgodovinskem razvoju; po Husserlu filozofski nazor, ki z analizo pojavov zavesti odkriva bistvo samih predmetov ♪
- fés -a m (ẹ̑) v muslimanskem okolju moško pokrivalo v obliki prisekanega stožca s cofom, navadno rdeče: pokriti se s fesom ♪
- feuerbachovec -vca [fôjerbah-] m (ó) pristaš filozofske smeri nemškega filozofa Feuerbacha: ruski feuerbachovci ♪
- févdnik -a m (ẹ̑) zgod. kdor ima fevd v užitku: fevdniki in podložniki celjskih grofov; prisega fevdnikov ♪
- finalízem -zma m (ȋ) filoz. filozofska smer, ki trdi, da ima vse dogajanje v naravi in družbi svoj cilj ♪
- fízika -e ž (í) 1. veda o lastnostih in zgradbi snovi ter medsebojnih vplivih snovi in energije: teoretska, uporabna fizika / atomska, jedrska, nuklearna fizika / inštruiram srednješolsko matematiko in fiziko / profesor fizike / žarg. kupiti fiziko učbenik fizike 2. do 1848 drugi letnik filozofije ♪
- fizikalízem -zma m (ȋ) filoz. filozofska smer ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki razlaga vse pojave v svetu s fizikalnimi zakonitostmi ♪
- fiziologíja -e ž (ȋ) veda o življenjskih procesih v organizmih: nova odkritja v fiziologiji / patološka fiziologija; živalska fiziologija; razpravljanje jezikoslovcev o fiziologiji glasov; fiziologija športa nauk o življenjskih procesih v človeškem organizmu pod vplivom športne aktivnosti / profesor fiziologije; pren. zakoni fiziologije družbe ♪
- fónolaboratórij -a m (ọ̑-ọ́) lingv. prostor za učenje tujih jezikov s pomočjo magnetofona; jezikovni laboratorij: šola ima sodobno opremljen fonolaboratorij ♪
- fonotéka -e ž (ẹ̑) sistematično urejena zbirka gramofonskih plošč in magnetofonskih trakov: fonoteka radijske postaje ♪
- fotélj -a m (ẹ̑) udoben stol z naslonjalom za hrbet in roke, navadno oblazinjen: sedeti na fotelju, v fotelju; mehek, usnjen fotelj; ob steni je stala miza z zofo in fotelji ♪
- fótosintéza -e ž (ọ̑-ẹ̑) bot. asimilacija ogljikovega dioksida in vode v rastlinah s klorofilom pod vplivom svetlobe: vpliv svetlobe na fotosintezo ♪
- freisinški in frisinški -a -o [prva oblika frájzi-, druga oblika frízi-] prid. (ȃ; ȋ) nanašajoč se na Freising: freisinški škofje / freisinška posestva posestva freisinških škofov ♦ lit. freisinški spomeniki brižinski spomeniki ♪
- frónta -e ž (ọ̑) 1. področje, kjer se spopadata sovražni vojski: poslali so ga na fronto; zaledje in fronta / fronta se pomika proti središču države; držati, prebiti, utrditi fronto / fronta je razpadla; oskrbovati fronto / pasti na fronti // publ., s prilastkom področje delovanja, udejstvovanja: ofenziva nasprotnikov se razvija na ideološki fronti; zboljšati stanje na naši kulturni fronti 2. s prilastkom skupnost strank ali posameznikov, ki imajo isti cilj: vključiti se v enotno delavsko, nacionalno fronto; fronta demokratičnih sil za osvoboditev / ljudska fronta demokratične stranke in skupine okoli komunističnih partij za boj proti fašizmu po 1935; Osvobodilna fronta (slovenskega naroda) slovenska narodnoosvobodilna organizacija, ustanovljena 27. aprila 1941 3. drug poleg drugega stoječi predmeti ali objekti; vrsta, črta: čoln drsi pred fronto ladij; za belimi
ovčicami na zahodu je temna fronta oblakov 4. star. prednja stran (stavbe), pročelje: hiša je s fronto obrnjena na ulico; fronta palače 5. meteor., navadno v zvezi atmosferska fronta mejno področje med zračnima gmotama, ki se razlikujeta zlasti po temperaturi, vlagi, oblačnosti: atmosferska fronta se pomika iznad Atlantika proti Evropi / hladna fronta del atmosferske fronte, kjer prodira hladen zrak; topla fronta del atmosferske fronte, kjer se nariva topel zrak ● boriti se na dveh frontah biti dejaven na dveh različnih področjih; ekspr. podpreti, premagati koga na celi fronti popolnoma, v celoti; publ. znajti se na skupni fronti imeti skupen cilj; publ. lotiti se boja proti nepismenosti na široki fronti vsepovsod ◊ gled. odrska fronta panoramske kulise, ki stojijo pred horizontom; zgod. druga fronta novo zahodno bojišče proti hitlerjevski Nemčiji po izkrcanju v Normandiji; soška fronta v prvi svetovni vojni med Avstrijo in Italijo ob Soči
♪
- fundírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. napraviti temelj čemu: stolpnico so dobro fundirali; fundirati s hrastovimi piloti; pren. filozofsko fundirati prepričanje 2. knjiž. dati materialna sredstva za ustanovitev, vzdrževanje kake ustanove, podpreti: z znatno vsoto je fundiral umetnostno galerijo fundíran -a -o: materialno dobro, slabo fundirane znanstvene ustanove; racionalno fundirana fantazija ♦ fin. fundiran dolg dolg, za katerega so zagotovljena sredstva za plačilo obresti in odplačevanje dolga ♪
- furír -ja m (í) voj., nekdaj podoficir, ki skrbi za nastanitev in prehrano vojakov: furir polka ♪
- gabarít -a m (ȋ) urb. višina stavbe, stavb glede na okolico: gabarit hiše ni primeren / gabarit naselja, trga je umerjen, enoten ♦ grad. zagotovljen prostor cestnega, plovnega, železniškega vozišča, v katerega ne sme nič segati iz okolice; svetlobni profil, svobodni profil; teh. okvirna mera, katere ne sme preseči naloženo vozilo na cesti, v plovnem kanalu, na progi ♪
- gágica -e ž (ā) ljubk. mlada raca ali gos: gagice so čofotale po vodi ♪
- galikánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na galikanizem: galikanska cerkev ♦ rel. galikanski členi štiri točke, omejujoče papežev primat in nezmotljivost, ki jih je postavila sinoda skupine francoskih škofov leta 1682 ♪
- galjótski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na galjote: galjotsko delo / v samosvoj rod so se sčasoma pomešali galjotski ostanki iz krdel tolminskega grofa ♪
- gárden -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na gardo: gardni oficir; gardne enote / nositi gardno uniformo ♪
- garnitúra -e ž (ȗ) navadno s prilastkom 1. več predmetov, stvari, ki sestavljajo celoto: na razstavi pohištva so vzbudile največ zanimanja sobne in vrtne garniture; usnjena klubska garnitura; garnitura ključev za avto; garnitura spodnjega perila; garnitura jedilnega pribora / volnena garnitura pulover in jopica iz enake volne 2. publ. skupina ljudi, povezana z enako dejavnostjo: ostanki različnih vojaških in političnih garnitur; najmlajša garnitura igralcev; oblast je prevzela garnitura plačancev ◊ ptt naglavna govorilna garnitura kombinacija mikrofona in slušalke, ki se namesti na glavo, da sta roki prosti; tisk. črkovna garnitura črke vseh velikosti istega tipa; žel. garnitura sestav vagonov, pripravljenih za odhod; potniška garnitura ♪
- gás -a m (ȃ) nižje pog. plin: internirance so morili večinoma z gasom / žarg. šofer je pred ovinkom odvzel gas ∙ nižje pog., ekspr. vsak dan je pod gasom pijan, vinjen ♪
589 614 639 664 689 714 739 764 789 814