Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

OF (539-563)


  1.      bogoslóvje  -a s (ọ̑) 1. veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega: študirati bogoslovje; profesor bogoslovja; stolica za bogoslovje 2. zavod za slušatelje bogoslovja: ustanoviti bogoslovje / iti, stopiti v bogoslovje ♪
  2.      bóm  bóš prihodnji čas od biti sem (ọ̑; četrti pomen ọ́) s povedkovim določilom 1. izraža domnevo, verjetnost: jaz bom kako leto starejši od njega; do vznožja bo še uro hoda; to bo slika kakega starega mojstra; to bo najbrž res; vzroki neuspeha bodo kje drugje 2. ekspr. izraža ukaz: ali boš tiho! nič nam ne boste ukazovali / menda ne boš sam kuhal, če so ženske pri hiši 3. v zvezi z naj izraža željo: čevlji naj bodo trpežni // nav. elipt. izraža ne popolnoma prostovoljno privolitev: ali sme v kino? No, pa naj bo 4. v vezniški rabi, v dopustnih odvisnih stavkih, v zvezi z naj za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: naj bo še tako zvit, mene ne bo prevaral / naj (si) bo pozimi ali poleti, nikoli ni nosil klobuka; prim. biti sem ♪
  3.      boom  tudi bum -a [búm] m (ȗ) publ. nagel, kratkotrajen dvig gospodarske aktivnosti: nemški gospodarski boom / investicijski boom ◊ rad. v vse smeri gibljivo stojalo, na katerem visi mikrofon ♪
  4.      borága  -e ž (ȃ) bot. zdravilna ščetinasto dlakava rastlina s svetlo modrimi cveti, Borrago officinalis: čaj iz borage ♪
  5.      bôžji  -a -e prid. (ó) 1. rel. ki izhaja od boga, bogu lasten: božja kazen ga je zadela; božja ljubezen, pravičnost; prositi za božjo milost; z božjo pomočjo smo se rešili; naj bo, kakor je božja volja / vznes. zaželel jim je božjega blagoslova srečo, uspeh; star. Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije / Sin božji Kristus; vznes. poslušati božjo besedo evangelij, pridigo; Mati božja Kristusova mati; božja previdnost ga je vodila Bog; deset božjih zapovedi / božji rop oskrumba, onečaščenje česa svetega ali posvečenega // namenjen bogu: božja čast / star. služabnik božji duhovnik; knjiž. hiša božja, star. božji hram cerkev; služba božja maša / božji grob vidni spomin Kristusovega groba po cerkvah za velikonočne praznike 2. v medmetni rabi, včasih kot zapostavljeni prilastek, z oslabljenim pomenom, v zvezi z nekaterimi besedami izraža a) začudenje, presenečenje: križ božji, ali je to mogoče b) nejevoljo, nestrpnost: za božji čas, kakšno javkanje; miruj že, strela božja c) svarilo, opozorilo: ne govori tako, za božjo voljo č) podkrepitev, poudarek: človek božji, kaj govoriš! že ves božji dan sedi; na pomoč, ljudje božji; nikjer nimaš božjega miru; na vsem božjem svetu, pod božjim soncem ji ne najdeš enake ● božji mir v srednjem veku od cerkvene oblasti zaukazana prepoved bojevanja ob določenem času, na določenem ozemlju, proti določenim osebam ali nasploh; vznes. ta dogodek je bil očiten prst božji svarilo, opomin, kazen; star. živeti v strahu božjem čednostno, pošteno; iron. ne bodi tak božji volek pohleven, mevžast; ekspr. če si božji, si sit dovolj si jedel; star. božja dekla smrt; pog., šalj. božja kapljica vino; star. v kotu je visela božja martra križ s podobo Kristusa; vznes. božja njiva pokopališče; iti na božjo pot romanje; tam je slavna božja pot romarska cerkev; star. izid bolezni je še v božjih rokah neznan, nejasen; božja sodba v srednjem veku postopek v sodstvu, pri katerem je moral osumljenec za dokaz svoje nekrivde prebiti krute, smrtno nevarne preizkuse; star. stopiti pred božjo sodbo umreti; star. šiba božja velika nesreča, nadloga; ekspr. za božjo voljo jih je prosila, naj ji pomagajo zelo; vznes. pesnik po božji volji velik, nadarjen; naj gredo v božjem imenu ne branim jim; šalj. potrpljenje je božja mast, samo revež je, kdor se z njo maže; preg. ljudski glas, božji glas ljudsko mnenje je navadno pravilno, odločujoče; preg. božji mlini meljejo počasi, pa gotovo sčasoma je vsak kaznovan za svoja slaba dejanja ◊ bot. božji les ali božje drevce zimzelen grm s trnato nazobčanimi listi, Ilex aquifolium; božja milost zdravilna rastlina, ki raste na vlažnih bregovih in močvirnih travnikih, Gratiola officinalis; vrtn. božje drevo parkovno ali gozdno drevo z velikimi pernato razdeljenimi listi; pajesen; prisl.: častiti po božje; sam.: kdo si, božji? star. nima božjega v žepu denarja ♪
  6.      brálka  -e [u̯k] ž (ȃ) ženska, ki bere: knjiga je navduševala mnoge bralke / vneta bralka zgodovinskih romanov // nekdaj ženska, ki glasno bere drugim: bila je bralka pri neki grofici ♪
  7.      brámor  -ja m (á) 1. škodljiva žuželka z močno razvitima sprednjima nogama, ki živi v zemlji: bramor spodjeda korenine 2. vet. kužna bolezen v obliki kroničnega gnojnega vnetja zlasti v gobcu: vol ima bramor; bramor na čeljusti 3. mn., zastar. tuberkuloza vratnih bezgavk; skrofuloza: bramorji so pogostna bolezen ♪
  8.      bráti  bêrem nedov., tudi beró; brál (á é) 1. razpoznavati znake za glasove in jih vezati v besede: zna brati in pisati; brati glagolico; brati na glas, črkovaje, gladko; ta pisava se težko bere / ali vaša mala že bere? zna brati; slepi berejo s prsti // dojemati vsebino besedila: brati časopis, knjigo, pesmi; brati francosko; bral sem, da je predstava uspela; bral sem o železniški nesreči; to sem bral pri Cankarju, v knjigah / brati Župančiča njegove pesmi; star. brati na bukve / berem, berem, pa ne razumem; tam je stal, kakor beremo, velik grad; knjiga se lepo bere; na prvi strani se bere / brati otrokom pravljice 2. razumevati ustaljene, dogovorjene znake: brati note, zemljevid; brati gradbeni načrt / naučil sem se brati sledove 3. ugotavljati misli, čustva po zunanjih znamenjih: brati z obraza, na obrazu, v očeh / vsako željo ji bere iz oči; na nosu mu berem, da laže / brati misli; skrb se mu bere na obrazu // ugibati, napovedovati: brati (usodo) iz kart, iz zvezd, z dlani 4. nabirati, trgati: brati jagode; redko brati rože, smolo, suhljad; brati za svinje / čebele že berejo; čebele berejo na ajdi, ajdo / nar. vzhodno letos smo brali v lepem vremenu trgali (grozdje) ● publ. evropski (beri: zahodni) modernizem razumi; to je; brati mašo maševati; šalj. brati fantu levite, kozje molitvice oštevati ga; brati med vrsticami uganiti prikrito misel; preg. s hudičem ni dobro lešnikov brati s hudobnim človekom ni dobro imeti opravka ◊ rad. brati živo v mikrofon pri neposredni oddaji; šol. učitelj bere naprej, učenci za njim; tisk. brati korekture označevati napake, nastale pri stavljenju beróč -a -e: čudil se je, beroč njegovo najnovejšo knjigo; beroče občinstvo brán -a -o: Jurčič je bolj bran kot Mencinger; najbolj brana knjiga ♪
  9.      brátovščina  -e ž (á) 1. ekspr. druščina, družba: zašel je v čudno bratovščino; pivska, vesela bratovščina / zelena bratovščina lovci 2. cerkveno društvo z nabožnimi ali dobrodelnimi nalogami: vpisati se v bratovščino; v procesiji so šli člani cerkvenih bratovščin / bratovščina sv. Krištofa ● piti bratovščino s kom začeti se tikati, navadno po ustaljenem obredu ♪
  10.      brázda  -e ž (á) 1. pri oranju nastali jarek ali obrnjena zemlja: izorati, obrniti, zastaviti brazdo; rezati brazde; saditi krompir pod brazdo; črne, globoke brazde / vleči brazdo; nar. vola sta počivala med brazdo med oranjem brazde; pren. proces socialistične preobrazbe naše vasi je zaoral najgloblje brazde 2. brazdi podobna zareza: vrezovati brazde v les; z brazdami preprežen obraz; brazda na dlani črta ◊ bot. brazda vrhnji del pestiča; elektr. brazda na gramofonski plošči sled mehanskega zapisa zvoka; navt. (vodna) brazda sled za ladjo ♪
  11.      brázdast  -a -o prid. (á) ki ima brazde: brazdasta njiva / brazdasta površina gramofonske plošče; brazdasto lice ♪
  12.      brezizgléden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. ki ne kaže izhoda, rešitve: pesimistična, brezizgledna filozofija // publ. brezupen: brezizgleden boj; znašel se je v brezizglednem položaju ♪
  13.      brisálen  -lna -o prid. (ȃ) ki je za brisanje: brisalna cunja ♦ elektr. brisalna glava del magnetofona, ki briše prejšnji magnetni zapis na traku ♪
  14.      brísati  bríšem nedov., tudi brisála (í ȋ) 1. delati kaj suho, čisto z drgnjenjem, zlasti s tkanino: brisati pohištvo, posodo; brisati očala z robcem; brisati se v brisačo; brisati si čelo, oči; brisati si čevlje ob travo // odstranjevati kaj z drgnjenjem, zlasti s tkanino: brisati prah; brisati gnoj z rane; brisala si je solze; brisala mu je pot 2. delati manj vidno: veter briše stopinje / meje med narodi se brišejo // dov. in nedov. izbrisati: brisati dolgove, magnetofonski zapis; brisati ime s seznama 3. pog., ekspr. tepsti, tolči: neusmiljeno ga je brisal / žarg. mitraljez briše po tanku ● ekspr. burja briše sneg v obraz meče; nebo se briše se jasni; ekspr. vsak si ob tebe prste briše počenja s teboj, kar hoče; pog., ekspr. briše jo po cesti hitro gre, teče brišóč -a -e: sprejme ga, brišoč si s predpasnikom roke ♦ voj. brišoči let letala let nizko nad tlemi brísan -a -o: brisan magnetofonski trak ♦ voj. brisani prostor kroglam in granatam popolnoma izpostavljen prostor pred obrambno linijo ♪
  15.      brízganec  -nca m (ȋ) vino z mineralno vodo ali sodavico: piti brizganec; želite vino ali brizganec / šoferski brizganec z dodatkom malinovca / posedati pri brizgancu ♪
  16.      brízgati  -am nedov. (ȋ) 1. teči, iztekati v močnem curku: kri brizga iz žile / mleko je v glasnih curkih brizgalo v posodo; voda brizga iz cevi 2. hitro se razprševati: iskre brizgajo na vse strani; slap pada in kapljice brizgajo; pren., ekspr. domislice kar brizgajo iz njega 3. preh. v močnem curku izpuščati kaj tekočega: brizgati belež na steno; brizgati vodo v ogenj, sodavico v kozarec // z brizganjem močiti, vlažiti: brizgati goreče ostrešje ◊ teh. brizgati plastične mase pod pritiskom spravljati plastično maso v kalup za določen izdelek brizgajóč -a -e: na vse strani brizgajoča brozga; brizgajoče pene brízgan -a -o: brizgan omet ♦ gastr. brizgani krofi krofi iz testa, ki se brizga na pekač ♪
  17.      brucúlja  -e ž (ú) žarg., slabš. brucka: bruculje zapišejo vsako profesorjevo besedo ♪
  18.      búnda  -e ž (ȗ) jopič, podložen s krznom: obleči bundo; smučarska, šoferska, železničarska bunda // nekdaj težka suknja, navadno iz kožuhovine: dolga, kosmata bunda ♪
  19.      búrš  -a m (ȗ) 1. nekdaj član nemškega visokošolskega društva: demonstracije dunajskih buršev; dvoboj z burši 2. v stari Avstriji vojak, dodeljen oficirju za pomoč na domu: poročnikov burš ♪
  20.      célebret  -a m (ẹ̑) rel. škofijsko potrdilo, da sme duhovnik v tujem kraju maševati: izdati celebret ♪
  21.      cêljski  -a -o prid. (é) nanašajoč se na Celje: maturiral je na celjski gimnaziji / celjski grofje ♪
  22.      celovít  -a -o prid., celovítejši (ȋ) knjiž. ki obsega vse sestavne dele, združene v skladno celoto: humanistični ideal celovitega človeka; njegov nazor je oprt na celovit filozofski sistem; celovita osebnost celovíto prisl.: problematiko je treba obravnavati celovito ♪
  23.      céniti  -im, in ceníti in céniti -im nedov. (ẹ́; ȋ ẹ́) 1. dov. in nedov. določiti denarno vrednost: koliko boš cenil kravo? // približno določati količino: število prebivalstva cenijo že na sto tisoč 2. ugotavljati veljavo ali vrednost: ceniti človeka po dejanjih 3. prisojati komu vrednote: cenijo ga zaradi vestnega dela; že od nekdaj sem vas cenil / cenil je svobodo in neodvisnost; znal je ceniti njihove zasluge; visoko cenim Tolstoja cénjen -a -o: goriške češnje so zelo cenjene; hiša je bila cenjena na dva milijona; njegovo delo ni dovolj cenjeno / v vljudnostnem nagovoru: knjiž. cenjeni bralec; publ. cenjeni gostje, vabimo vas na pokušnjo vina / šalj. pa vaše cenjeno zdravje? sam.: vljudnostni nagovor kako ste potovali, cenjeni? ♪
  24.      ceníti  -ím nedov., céni (ȋ í) 1. nižati ceno: prekupčevalec na eni strani ceni, na drugi pa draži; industrijski izdelki se cenijo 2. nar. céniti: koliko boš cenil kravo? ♪
  25.      cepljívka  -e ž (ȋ) nav. mn., biol., navadno v zvezi z gliva enocelični rastlinski organizem brez klorofila, ki se množi s cepitvijo; bakterija ♪

   414 439 464 489 514 539 564 589 614 639  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA