Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

OF (439-463)



  1.      tenórsaksofoníst  -a m (ọ̑-) muz. kdor igra tenorsaksofon: ansambel s tenorsaksofonistom
  2.      teozóf  -a m (ọ̑) 1. rel. pristaš teozofije: srednjeveški teozof 2. filoz. član društva, krožka za teozofijo: sestanek teozofov
  3.      teozofíja  -e ž () 1. rel. nauk o dojemanju božanstva na osnovi nadnaravnega navdiha, razsvetljenja, skrivnostnih neposrednih stikov: elementi teozofije pri grških, nemških filozofih; teozofija, misticizem in okultizem 2. filoz. na taki osnovi temelječ nauk o božanski resnici, katere ostanke vsebujejo vse vere, o razvoju s ponovnimi utelešenji in o enakosti vseh ljudi: krožek za proučevanje teozofije; teozofija in antropozofija
  4.      teozófski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na teozofe ali teozofijo: teozofske ideje / teozofski krožek
  5.      termofílen  -lna -o prid. () biol. ki uspeva v toplem okolju, toploljuben: termofilna rastlina; termofilna žival
  6.      termofór  -a in -ja m (ọ̑) blazini podobna grelna priprava, ki se napolni s toplo vodo: uho si je grel s termoforom; gumijast termofor
  7.      tòf  medm. () posnema zamolkel glas pri padcu, udarcu: z obale je metal kamne v vodo: tof, tof, tof; v temi je iskal pot in tof, je padel v luknjo / tof, tof, je nekaj prilomastilo po sobi
  8.      trihofitíja  -e ž () med. glivična kožna bolezen, ki napada zlasti zgornjo plast kože, lase in nohte: zdraviti trihofitijo
  9.      trófázen  -zna -o prid. (ọ̑-á) elektr. trifazen: trofazni tok / trofazni motor
  10.      troféja  -e ž (ẹ̑) 1. kar se vzame premaganemu sovražniku v znamenje zmage: v sprevodu so nosili zastave, orožje in druge trofeje; trofeje pri primitivnih ljudstvih / vojne trofeje // uplenjena divjad ali kak njen značilni del: v lovski sobi imajo razstavljene trofeje / lovska trofeja 2. kar se da, izroči kot priznanje za zmago ali izreden dosežek navadno na športnem tekmovanju: v omari je imel spravljene pokale, medalje in druge trofeje; boriti, potegovati se za trofejo; osvojiti trofejo / športne trofeje
  11.      troféjen  -jna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na trofejo: trofejni predmet; stara trofejna puška / trofejno rogovje
  12.      trófičen  -čna -o prid. (ọ́) med. nanašajoč se na prehranjenost organizma, organa, tkiva: trofična motnja organa / trofični živec
  13.      túdifilozóf  -a m (-ọ̑) zastar. nepravi, lažni filozof: ne omenjaj tega tudifilozofa
  14.      úgrofínski  -a -o prid. (-) lingv. nanašajoč se na skupino jezikov, ki jih govorijo Madžari, Finci, Estonci: ugrofinske jezikovne značilnosti / ugrofinski jeziki
  15.      videofón  -a m (ọ̑) ptt videotelefon
  16.      visokofrekvénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na visoko frekvenco: visokofrekvenčno območje sprejemnika / visokofrekvenčni tok
  17.      wítloof  -a [vitlof] m () vrtn. radič z velikimi, krhkimi listi v valjastih glavah, belgijski radič: saditi witloof / radič witloof
  18.      začofotáti  -ám dov.) 1. večkrat slišno, plosko udariti po vodi: vesla so začofotala // ekspr. iti, stopiti v vodo, v kaj redkega: otroci so kar obuti začofotali v mlako 2. slišno, tleskajoče pasti ali steči: po drevju so začofotale prve dežne kaplje // dati tleskajoče, zamolkle glasove: pod njihovimi koraki je začofotalo blato
  19.      zafilozofírati  -am dov. () ekspr. začeti filozofirati: zafilozofirali so o literaturi / tako življenje bi bilo dolgočasno, je zafilozofiral rekel, povedal zafilozofírati se 1. zaradi filozofiranja se zadržati kje predolgo: spet se je zafilozofiral in zamudil kosilo 2. zaradi zavzetega filozofiranja postati nedostopen, nezainteresiran za drugo: tako se je zafilozofiral, da ni videl ničesar okoli sebe
  20.      zafofotáti  -ám tudi -óčem dov., ọ́) večkrat slišno zamahniti s perutmi, zlasti velikimi: sokol je zafofotal in odletel / zastava je zafofotala v vetru zaplapolala, zavihrala
  21.      zófa  -e ž (ọ̑) oblazinjeno ležišče brez stranic, navadno ozko in z dvignjenim zglavjem: sesti na zofo; ležati na zofi; usnjena, žametna zofa
  22.      žlíkrof  -a m () nav. mn., gastr. kuhana jed iz testa, napolnjena z nadevom: postreči z žlikrofi; skleda žlikrofov / idrijski žlikrofi
  23.      žlínkrof  -a m () nav. mn., gastr. žlikrof: zakuhati žlinkrofe v juho / idrijski žlinkrofi
  24.      a  prisl., pog. uvaja vprašanje; ali, kaj: a misliš, da si doma? a si ga videl? si lačen, a ne? / a bo mir ali ne! / a tako?
  25.      absolvènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) kdor dokonča šolo: absolventi gimnazij, strokovnih šol // kdor je dokončal študij na visoki šoli in je pred diplomo: absolvent arhitekture, filozofske fakultete

   314 339 364 389 414 439 464 489 514 539  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA