Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

OF (426-450)


  1.      škofóvski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na škofe: znamenja škofovske oblasti; škofovska služba / škofovska kapa mitra; škofovska palica umetniško okrašena palica z ukrivljenim zgornjim delom / škofovsko pismo vernikom ♦ rel. škofovska konferenca skupnost škofov na določenem področju, ki na posvetovanjih rešuje dušnopastirske in cerkvenopravne zadeve svojega področja; škofovsko posvečenje ♪
  2.      škrófeljni  in škrôfeljni -ov [fǝl] m mn. (ọ́ ọ̄; ó ō) zastar. skrofuloza: imeti škrofeljne ♪
  3.      škrofulóza  -e ž (ọ̑) med. skrofuloza: zdraviti škrofulozo ♪
  4.      škrofulózen  -zna -o prid. (ọ̑) med. skrofulozen: škrofulozni bolniki ♪
  5.      šnófati  -am nedov. (ọ̑) nižje pog. 1. vohati, duhati: pes šnofa po smetišču 2. poizvedovati, povpraševati: če kam gre, takoj šnofajo za njim ● nižje pog. šnofati tobak njuhati; nižje pog. kaj šnofaš po moji omari stikaš, iščeš ♪
  6.      šofêr  -ja m (ȇ) kdor (poklicno) vozi avtomobil; voznik: postati šofer; šofer je ustavil avtomobil; izkušen šofer; šofer avtobusa, taksija, tovornjaka; sedež za šoferja; šoferji in motoristi / poklicni šofer ∙ ekspr. njegova žena je slab šofer slabo vozi avtomobil ♪
  7.      šofêrka  -e ž (ȇ) ženska oblika od šofer: dobra šoferka ♪
  8.      šofêrski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na šoferje: šoferske navade / šoferski izpit; šoferski tečaj; šoferska kabina ∙ šoferski brizganec brizganec z dodatkom malinovca; sam.: pog. enega šoferskega, prosim šoferski brizganec ♪
  9.      šofíranje  -a s (ȋ) glagolnik od šofirati: naučiti se šofiranja; šofiranje tovornjaka ♪
  10.      šofírati  -am nedov. (ȋ) voditi, usmerjati avtomobil; voziti: zna šofirati; rad šofira / šofirati tovornjak ♪
  11.      štóf  -a m (ọ̑) nižje pog. debelejša volnena tkanina: obleka iz dobrega štofa ♪
  12.      štófast  -a -o prid. (ọ̑) nižje pog. ki je iz debelejše volnene tkanine: štofaste hlače ♪
  13.      tenórsaksofón  -a m (ọ̑-ọ̑) muz. saksofon s srednje ležečim tonskim obsegom: igrati tenorsaksofon ♪
  14.      tenórsaksofoníst  -a m (ọ̑-ȋ) muz. kdor igra tenorsaksofon: ansambel s tenorsaksofonistom ♪
  15.      teozóf  -a m (ọ̑) 1. rel. pristaš teozofije: srednjeveški teozof 2. filoz. član društva, krožka za teozofijo: sestanek teozofov ♪
  16.      teozofíja  -e ž (ȋ) 1. rel. nauk o dojemanju božanstva na osnovi nadnaravnega navdiha, razsvetljenja, skrivnostnih neposrednih stikov: elementi teozofije pri grških, nemških filozofih; teozofija, misticizem in okultizem 2. filoz. na taki osnovi temelječ nauk o božanski resnici, katere ostanke vsebujejo vse vere, o razvoju s ponovnimi utelešenji in o enakosti vseh ljudi: krožek za proučevanje teozofije; teozofija in antropozofija ♪
  17.      teozófski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na teozofe ali teozofijo: teozofske ideje / teozofski krožek ♪
  18.      termofílen  -lna -o prid. (ȋ) biol. ki uspeva v toplem okolju, toploljuben: termofilna rastlina; termofilna žival ♪
  19.      termofór  -a in -ja m (ọ̑) blazini podobna grelna priprava, ki se napolni s toplo vodo: uho si je grel s termoforom; gumijast termofor ♪
  20.      tòf  medm. (ȍ) posnema zamolkel glas pri padcu, udarcu: z obale je metal kamne v vodo: tof, tof, tof; v temi je iskal pot in tof, je padel v luknjo / tof, tof, je nekaj prilomastilo po sobi ♪
  21.      trihofitíja  -e ž (ȋ) med. glivična kožna bolezen, ki napada zlasti zgornjo plast kože, lase in nohte: zdraviti trihofitijo ♪
  22.      trófázen  -zna -o prid. (ọ̑-á) elektr. trifazen: trofazni tok / trofazni motor ♪
  23.      troféja  -e ž (ẹ̑) 1. kar se vzame premaganemu sovražniku v znamenje zmage: v sprevodu so nosili zastave, orožje in druge trofeje; trofeje pri primitivnih ljudstvih / vojne trofeje // uplenjena divjad ali kak njen značilni del: v lovski sobi imajo razstavljene trofeje / lovska trofeja 2. kar se da, izroči kot priznanje za zmago ali izreden dosežek navadno na športnem tekmovanju: v omari je imel spravljene pokale, medalje in druge trofeje; boriti, potegovati se za trofejo; osvojiti trofejo / športne trofeje ♪
  24.      troféjen  -jna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na trofejo: trofejni predmet; stara trofejna puška / trofejno rogovje ♪
  25.      trófičen  -čna -o prid. (ọ́) med. nanašajoč se na prehranjenost organizma, organa, tkiva: trofična motnja organa / trofični živec ♪

   301 326 351 376 401 426 451 476 501 526  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA