Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
OF (414-438) 
- stêreomagnetofón -a m (ȇ-ọ̑) stereofonski magnetofon: predvajati glasbo s stereomagnetofonom ♪
- strófa -e ž (ọ̑) knjiž. enota pesmi iz dveh ali več verzov; kitica: pesem ima pet strof ♪
- strófičnost -i ž (ọ́) knjiž. pojav ali dejstvo, da je pesem razdeljena na kitice, strofe: ta pesnik priznava rime in strofičnost ♪
- superprofit gl. super prid. ♪
- škòf škófa tudi škôfa m, im. mn. škófi tudi škôfi in škófje tudi škôfje (ȍ ọ́, ó) predstojnik škofije: škof birma, posvečuje duhovnike; postati škof / katoliški škof; redni škof ♦ rel. naslovni škof brez škofije, le po naslovu; pomožni škof ki pomaga rednemu škofu pri upravljanju škofije, nima pa nasledstvene pravice ♪
- škofíja -e ž (ȋ) 1. samostojna upravna enota katoliške cerkve: upravljati škofijo; v tej škofiji je okoli tisoč cerkev; sedež škofije ♦ rel. lavantinska škofija ki je imela do leta 1859 sedež v Št. Andražu, nato pa v Mariboru; sufraganska škofija škofija v odnosu do svoje metropolije // poslopje, kjer je sedež te upravne enote: srečala sta se pred škofijo 2. gastr. škofovski kapi podoben zadnji del hrbta s trtico pri perutnini: obirati perutničke in škofijo / kurja škofija ♪
- škofíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na škofijo: škofijski sedež; škofijski urad / škofijsko posvetovanje / škofijski duhovniki duhovniki, podrejeni škofu ♪
- škofíjstvo -a s (ȋ) star. urad za upravljanje škofije; (škofijski) ordinariat: dopis, pritožba na škofijstvo / škofijstvo ga je poklicalo na zagovor ♪
- škofjelóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Škofjo Loko: škofjeloški grad ♦ etn. škofjeloški kruhek pecivo iz ržene moke in medu, oblikovano navadno v izrezljanih lesenih modelih; lit. škofjeloški pasijon in Škofjeloški pasijon ♪
- škoflján in škofljàn -ána m (ȃ; ȁ á) pripadnik škofije: škofova poslanica škofljanom ♪
- škófov tudi škôfov -a -o prid. (ọ́; ó) nanašajoč se na škofa: škofova pridiga / škofov namestnik, svetovalec ♪
- škofovánje -a s (ȃ) opravljanje škofovske službe: škof se je zaradi starosti odpovedal škofovanju ♪
- škofóvski -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na škofe: znamenja škofovske oblasti; škofovska služba / škofovska kapa mitra; škofovska palica umetniško okrašena palica z ukrivljenim zgornjim delom / škofovsko pismo vernikom ♦ rel. škofovska konferenca skupnost škofov na določenem področju, ki na posvetovanjih rešuje dušnopastirske in cerkvenopravne zadeve svojega področja; škofovsko posvečenje ♪
- škrófeljni in škrôfeljni -ov [fǝl] m mn. (ọ́ ọ̄; ó ō) zastar. skrofuloza: imeti škrofeljne ♪
- škrofulóza -e ž (ọ̑) med. skrofuloza: zdraviti škrofulozo ♪
- škrofulózen -zna -o prid. (ọ̑) med. skrofulozen: škrofulozni bolniki ♪
- šnófati -am nedov. (ọ̑) nižje pog. 1. vohati, duhati: pes šnofa po smetišču 2. poizvedovati, povpraševati: če kam gre, takoj šnofajo za njim ● nižje pog. šnofati tobak njuhati; nižje pog. kaj šnofaš po moji omari stikaš, iščeš ♪
- šofêr -ja m (ȇ) kdor (poklicno) vozi avtomobil; voznik: postati šofer; šofer je ustavil avtomobil; izkušen šofer; šofer avtobusa, taksija, tovornjaka; sedež za šoferja; šoferji in motoristi / poklicni šofer ∙ ekspr. njegova žena je slab šofer slabo vozi avtomobil ♪
- šofêrka -e ž (ȇ) ženska oblika od šofer: dobra šoferka ♪
- šofêrski -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na šoferje: šoferske navade / šoferski izpit; šoferski tečaj; šoferska kabina ∙ šoferski brizganec brizganec z dodatkom malinovca; sam.: pog. enega šoferskega, prosim šoferski brizganec ♪
- šofíranje -a s (ȋ) glagolnik od šofirati: naučiti se šofiranja; šofiranje tovornjaka ♪
- šofírati -am nedov. (ȋ) voditi, usmerjati avtomobil; voziti: zna šofirati; rad šofira / šofirati tovornjak ♪
- štóf -a m (ọ̑) nižje pog. debelejša volnena tkanina: obleka iz dobrega štofa ♪
- štófast -a -o prid. (ọ̑) nižje pog. ki je iz debelejše volnene tkanine: štofaste hlače ♪
- tenórsaksofón -a m (ọ̑-ọ̑) muz. saksofon s srednje ležečim tonskim obsegom: igrati tenorsaksofon ♪
289 314 339 364 389 414 439 464 489 514 
