Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

OF (326-350)


  1.      profésorica  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od profesor: poslušati profesorico; profesorica slovenščine / redna profesorica / kot nagovor da, tovarišica profesorica; kot pristavek k imenu profesorica Hudales(ova) ♪
  2.      profésorski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na profesorje: profesorski poklic; profesorska služba / ekspr. profesorska raztresenost ♪
  3.      profésorstvo  -a s (ẹ̑) redko profesorski poklic: posvetil se je profesorstvu / zbralo se je vse profesorstvo vsi profesorji ♪
  4.      profesúra  -e ž (ȗ) naslov ali služba profesorja: dobiti, doseči profesuro; docentura in profesura / posvetiti se profesuri ♪
  5.      profét  -a m (ẹ̑) knjiž. prerok: imeli so ga za profeta ♪
  6.      profíl  -a m (ȋ) 1. obris obraza, gledanega od strani: gledati, občudovati profil koga; prepoznati koga po profilu; ima lep, pravilen profil / grški profil pri katerem je nos v isti črti s čelom 2. v zvezi v profilu od strani: narisati koga v profilu; slikati se v profilu 3. oblika navadno prečnega prereza predmeta: določiti profil izdelka; aerodinamični profil letalskih kril; kvadratni, okrogli, trikotni profil // prečni prerez: narisati profil tal; oblika profila / prečni profil 4. teh. navadno kovinska palica z značilno obliko prečnega prereza: tega profila je zmanjkalo; izdelovati, prodajati profile; aluminijasti, jekleni profili; debeli, tanki profili; valjani, vlečeni profili; žica, pločevina in profili 5. knjiž., navadno s prilastkom bistvene lastnosti, značilnosti česa: ugotoviti sociološki profil tistega časa; politični profil države / duhovni, umetniški profil pisatelja ● poklic ozkega profila poklic manjše zahtevnostne stopnje, za katerega zadošča krajše strokovno izobraževanje; poklic širokega profila poklic večje zahtevnostne stopnje, za katerega je potrebno daljše strokovno izobraževanje ◊ avt. avtomobilske gume z globokim profilom globoko narezane gume; geol. geološki profil geološki presek; grad. svetlobni ali svobodni profil zagotovljen prostor cestnega, plovnega, železniškega vozišča, v katerega ne sme nič segati iz okolice; metal. profil I in I profil katerega presek je podoben veliki tiskani črki I; profil U in U profil; ped. poklicni profil natančen opis dejavnosti, značilnih za določen poklic, ter telesnih in psihičnih lastnosti, potrebnih za uspešno opravljanje teh dejavnosti; psih. osebnostni profil grafični prikaz posameznikovih osebnostnih lastnosti; strojn. profil zoba pri zobniku; žel. nakladalni profil naprava, postavljena na tir, za ugotavljanje višine, širine naloženega tovora ♪
  7.      profilácija  -e ž (á) glagolnik od profilirati: profilacija stebrov / bogata, žlebasta profilacija / profilacija socialnih razmer ♪
  8.      profiláksa  -e ž (ȃ) knjiž. preprečevanje, preventiva: profilaksa zobne gnilobe, malarije / medicinska profilaksa / kriminalna profilaksa ♪
  9.      profiláktičen  -čna -o prid. (á) knjiž. preprečevalen, preventiven: profilaktični ukrepi / profilaktično cepljenje ♪
  10.      profílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na profil: profilna krivulja / profilna slika / profilna žica žica, ki nima okroglega profila; profilno rezilno orodje orodje, katerega rezilo je oblikovano po profilu, ki naj ga ima izdelek / profilno jeklo ♪
  11.      profilírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. teh. razčlenjevati profil česa z zarezami, vzboklinami: profilirati brus ♦ arhit., um. profilirati portal; les. z lesom profilirati strop 2. publ. oblikovati, prikazovati bistvene značilnosti koga ali česa: igralec je jasno, ostro profiliral značaj glavne osebe / zaradi potreb gospodarstva je treba temeljiteje profilirati raziskovalne ustanove profilíran -a -o: profiliran steber, tram; globoko, žlebičasto profiliran; njegov lik je ostro, zanimivo profiliran ∙ profilirani gumijasti podplati z narezano gumo ♪
  12.      profínjen  -a -o prid. (ȋ) zastar. prefinjen: profinjeno izražanje / profinjen čut ♪
  13.      profít  -a m (ȋ) 1. v kapitalistični ekonomiki presežek izkupička nad stroški ali prodajne cene nad nakupno ceno, dobiček: profit raste, se veča; imeti, ustvariti profit; profit bankirja, kapitalista ♦ ekon. ekstra profit in ekstraprofit dodatni dobiček, ki nastane zaradi ugodnejših razmer, kot so normalne v panogi 2. pog. dobiček, korist: od tega ne boš imel nobenega profita; vedno misli le na profit ♪
  14.      profítar  -ja m (ȋ) dobičkar: ta človek je profitar; sleparji in profitarji ♪
  15.      profítarski  -a -o prid. (ȋ) dobičkarski: profitarski nameni / profitarski trgovci ♪
  16.      profítarstvo  -a s (ȋ) dobičkarstvo: boriti se proti profitarstvu ♪
  17.      profíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na profit: v kupčijo so ga vodili profitni motivi ◊ fin. profitna mera v kapitalistični ekonomiki v odstotkih izražen dobiček od vloženega kapitala ♪
  18.      profitírati  -am dov. in nedov. (ȋ) pog. imeti dobiček, korist: od tega ne boš nič profitiral ∙ preg. kdor riskira, profitira kdor tvega, ima lahko dobiček, korist ♪
  19.      profôks  -a m (ȏ) žarg. profesor: govori kot profoks ♪
  20.      profórma  neskl. pril. (ọ̑) trg., v zvezi proforma faktura pismeno sporočilo o ceni blaga ali storitve, za katero se kupec zanima, predračun: izdati proforma fakturo ♪
  21.      profós  -a m (ọ̑) nekdaj vojaški ječar, krvnik: izročiti nediscipliniranega vojaka profosu ♪
  22.      prótifitóftoren  -rna -o prid. (ọ̑-ọ̑) v zvezi protifitoftorna služba organizirana skupina ljudi, ki proučuje pojavljanje in razširjanje krompirjeve plesni: krompir so škropili po navodilih protifitoftorne službe ♪
  23.      prótiofenzíva  -e ž (ọ̑-ȋ) ofenziva kot odgovor na nasprotnikovo ofenzivo: partizani so začeli protiofenzivo / preiti v protiofenzivo ♪
  24.      protofít  -a m (ȋ) nav. mn., biol. enocelična rastlina ali z galerto povezana skupina enoceličnih rastlin, prarastlina ♪
  25.      prúštof  -a m (ú) zastar. suknjič, jopič: nositi pruštof; fantje s pruštofi čez ramo ♪

   201 226 251 276 301 326 351 376 401 426  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA