Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

OF (14-38)



  1.      oficiálnost  -i ž () uradnost: oficialnost obiska / publ. njegova literatura je nosila pečat oficialnosti / ni želel nobenih oficialnosti
  2.      oficiánt  -a m (ā á) jur., v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji nižji uradnik; oficial: več let je bil oficiant
  3.      ofícij  -a m (í) rel. del brevirja, ki se opravi v enem dnevu; dnevnice: brati oficij // vsakdanje obvezne molitve duhovnikov; brevir: opraviti oficij
  4.      oficína  -e ž () nekdaj (obrtna) delavnica: sprejeti koga v svojo oficino; lekarniška oficina
  5.      oficinálen  -lna -o prid. () farm. ki je sprejet v uradni seznam in opis zdravil: oficinalno zdravilo / oficinalne rastline
  6.      oficiózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. poluraden: oficiozno poročilo / oficiozni časopis
  7.      oficír  -ja m () član poveljniškega vojaškega osebja, častnik: postal je oficir; vojaki in oficirji / aktivni oficir; oficir za zvezo / oficir milice ♦ navt. oficir trgovske mornarice absolvent srednje ali višje pomorske šole; voj. oficir čin od podporočnika do polkovnika ali nosilec takega čina
  8.      oficírček  -čka m () ekspr. manjšalnica od oficir: na čelu je stopal suhljat oficirček; razorožili so tudi dva okupatorska oficirčka
  9.      oficírski  -a -o prid. () nanašajoč se na oficirje, častniški: oficirska uniforma / oficirski poklic ♦ voj. oficirski čin čin od podporočnika do polkovnika
  10.      oficírstvo  -a s () 1. oficirski poklic: odločiti se za oficirstvo / ves čas svojega oficirstva še ni doživel takega trenutka 2. oficirji: sklicati oficirstvo štaba
  11.      ofrákati  -am dov. () ekspr. obleči v frak: za sprejem so ga ofrakali ofrákan -a -o: ofrakani natakarji
  12.      ófrati  -am dov. in nedov. (ọ́) star. dati, darovati: ofral jim je lonec medu ∙ nižje pog. ali mi lahko ofraš pol ure časa žrtvuješ
  13.      ofrèht  -êhta m ( é) etn. povzročanje hrupni glasbi podobnega ropota komu na večer pred njegovim godom: delati ofreht
  14.      ofrnážiti  -im dov.) nižje pog. ogoljufati, prevarati: prodajalec ga je hotel ofrnažiti; ofrnažil ga je pri kartanju
  15.      ófrten  -tna -o prid. (ọ̑) nar. prevzeten, ošaben: ona je ofrtna // nar. dolenjsko lepo oblečen: kako si danes ofrtna ófrtno prisl.: ofrtno se oblači
  16.      ófsajd  in óffside -a [ofsajd] m (ọ̑) šport. dejstvo, da je igralec pri nogometu, hokeju na ledu pri podaji bližje nasprotnikovih vrat kot nasprotni igralci, prehitek: razveljaviti gol zaradi ofsajda / doseči gol iz ofsajda; igralec je v ofsajdu; neskl. pril.: ofsajd položaj
  17.      ófset  -a m (ọ̑) žarg. ofsetni tisk: preiti na ofset; neskl. pril.: ofset strojnik; plošča za ofset tisk
  18.      ófseten  -tna -o prid. (ọ̑) tisk. nanašajoč se na tehniko ploskega tiska s kovinske plošče: ofsetni stroj; ofsetna plošča / ofsetni tisk
  19.      oftalmológ  -a m (ọ̑) zdravnik specialist za oftalmologijo
  20.      oftalmologíja  -e ž () veda o očesu in očesnih boleznih: strokovnjak za oftalmologijo
  21.      oftalmolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na oftalmologe ali oftalmologijo: oftalmološke raziskave / oftalmološki kongres
  22.      oftalmoskóp  tudi oftalmoskòp -ópa m (ọ̑; ọ́) med. priprava za pregledovanje notranjosti očesa, zlasti očesnega ozadja
  23.      acidofílen  -lna -o prid. () bot. ki raste na kislih tleh: acidofilna rastlina ♦ kem. ki se obarva s kislimi barvili
  24.      aerofág  -a m () med., vet. človek ali žival, ki ima aerofagijo
  25.      aerofagíja  -e ž () med., vet. bolezen, pri kateri človek ali žival požira zrak

   1 14 39 64 89 114 139 164 189 214  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA