Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
OF (126-150) 
- filozófski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na filozofe ali filozofijo: filozofski sistem; filozofska smer / znamenit filozofski traktat / Heglov filozofski svet / učenec Kantove filozofske šole filozofije / nevšečnosti je prenašal s filozofskim mirom / filozofska fakulteta fakulteta za humanistične vede ◊ filoz. filozofski materializem nauk o primarnosti materije filozófsko prisl.: filozofsko razgledani kulturni delavci ♪
- fitóftora -e ž (ọ̑) 1. bot. glivica, ki povzroča bolezen krompirja in paradižnika, Phitophtora infestans: fitoftora je uničila krompirjevo cimo 2. poljud. glivična bolezen, ki povzroča sušenje krompirjevih listov in gnilobo plodov, strok. krompirjeva plesen ♪
- fofòt -ôta m (ȍ ó) šum, ki nastane pri mahanju s perutmi, zlasti velikimi: slišal je fofot divjih gosi ♪
- fofotánje -a s (ȃ) glagolnik od fofotati: na daleč se sliši fofotanje bojujočih se divjih petelinov / fofotanje jader ♪
- fofotáti -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) slišno mahati s perutmi, zlasti velikimi: kokoš fofota / trakovi, zavese fofotajo v vetru plapolajo, vihrajo ♪
- fótofíniš -a m (ọ̑-ȋ) šport. fotografski posnetek prihoda tekmovalcev, zlasti tekačev, kolesarjev, na cilj, po katerem se določi njihov vrstni red: zmagovalca so določili s fotofinišem // fotografska kamera z elektronsko uro za avtomatsko snemanje vrstnega reda in zapis doseženega časa ob prihodu tekmovalcev, zlasti tekačev, kolesarjev, na cilj ♪
- frankofíl -a m (ȋ) kdor se navdušuje za francosko politiko ali kulturo: bil je navdušen frankofil ♪
- frankofílski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na frankofile ali frankofilstvo: frankofilski politiki; frankofilsko razpoloženje ♪
- frankofílstvo -a s (ȋ) frankofilska miselnost: rad je razglašal svoje frankofilstvo ♪
- frankofónski -a -o prid. (ọ̑) publ. nanašajoč se na nekdanje francoske kolonije, ki uporabljajo francoščino kot uradni jezik: frankofonske države / frankofonska Afrika ♪
- gametofít -a m (ȋ) bot. spolno se plodeča generacija pri rastlinah s prerodom, spolni rod: gametofit in sporofit ♪
- geofág -a m (ȃ) med. kdor iz bolezenskega nagiba jé zemljo ♪
- géofízičen -čna -o prid. (ẹ̑-í) nanašajoč se na geofiziko: geofizične razmere v Evropi v posameznih geoloških dobah / geofizične in geokemične študije ♪
- géofízik -a m (ẹ̑-í) strokovnjak za geofiziko: geofiziki in astrofiziki ♪
- géofízika -e ž (ẹ̑-í) veda o fizikalnih lastnostih zemlje: razvoj geofizike ♪
- géofizikálen -lna -o prid. (ẹ̑-ȃ) nanašajoč se na geofiziko: geofizikalni inštitut; geofizikalne raziskave / mednarodno geofizikalno leto leto, v katerem se načrtno raziskuje zemlja v svetovnem merilu ♪
- geofón -a m (ọ̑) teh. priprava, ki zaznava tresljaje v zemlji in jih spreminja v električne napetosti: uporabljati geofon pri iskanju nafte; pri odkrivanju zasutih ljudi so uporabili zelo občutljive geofone ♪
- germanofíl -a m (ȋ) kdor se navdušuje za nemško politiko ali kulturo ♪
- germanofílski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na germanofile: germanofilski voditelj / germanofilska politika ♪
- germanofób -a m (ọ̑) kdor je nasproten nemški politiki ali kulturi ♪
- gimnosofíst -a m (ȋ) za stare Grke pripadnik staroindijske sekte asketsko živečih filozofov ♪
- góflja -e ž (ọ̑) 1. vulg. usta: ima polno gofljo vode ∙ pog., slabš. ta pa ima gofljo zna spretno govoriti, prepričevati; pog., slabš. s to besedo mu je zamašil gofljo mu je onemogočil ugovarjanje 2. pog., slabš. kdor veliko, predrzno govori: čisto navadna goflja je / kot psovka molči, goflja ♪
- gofljáč -a m (á) pog., slabš. kdor veliko, predrzno govori: bil je največji gofljač v vsej vasi ♪
- gofljáti -ám nedov. (á ȃ) pog., slabš. veliko, predrzno govoriti: ne gofljaj tako / tebi že povem, ker te poznam, da ne boš gofljal govoril, pripovedoval ♪
- gofre tudi gaufré -ja [gofré] m (ẹ̑) tekst. tkanina z vtisnjenimi drobnimi vzorci ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226 
