Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

OF (1.089-1.113)


  1.      modrovánje  -a s (ȃ) glagolnik od modrovati: filozofsko, trezno, zdravo modrovanje; modrovanje o življenju / razprava se je spremenila v modrovanje; malo se zmeni za njegovo modrovanje; moško modrovanje ♪
  2.      modrováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. razmišljati, razpravljati o čem kot modrec: modrovati o ljubezni, veri, življenju; o smrti je modrovalo že veliko filozofov / ekspr.: njegovi povesti se je poznalo, da rad modruje premišljuje, razglablja; glasno modrovati 2. ekspr. govoriti, razpravljati o čem, zlasti gostobesedno: vzdignil se je in začel modrovati; zlasti rad modruje o poljedelstvu / z njim je prijetno modrovati pogovarjati se // razpravljati o kaki stvari po nepotrebnem: zdaj, ko bi morali delati, pa modrujejo ● ekspr. z otroki je treba blebetati, s starci pa modrovati vsebina pogovora mora biti primerna starosti sogovornika modrujóč -a -e: modrujoč človek; knjiž. modrujoča proza ♪
  3.      modroznánstvo  -a s (ȃ) zastar. filozofija: razvoj modroznanstva ♪
  4.      modulácija  -e ž (á) 1. knjiž. spreminjanje višine, barve glasu in hitrosti v govoru: pomen modulacije za pravilno podajanje besedila / modulacija besed, stavka / njen glas je bil sposoben bogate modulacije; pren. pri tem slikarju so zlasti izrazite barvne modulacije // muz. prehod iz ene tonalitete v drugo: skladba se odlikuje po bogati modulaciji 2. elektr. vplivanje na visokofrekvenčno nihanje z nihanjem z nižjo frekvenco: frekvenčna modulacija ♪
  5.      modulírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. knjiž. spreminjati višino, barvo glasu in hitrost v govoru: zna lepo modulirati / igralec je z občutkom moduliral besedilo / v visokih smrekah je zašumel veter in začel modulirati // muz. prehajati iz ene tonalitete v drugo: skladatelj učinkovito modulira melodijo 2. elektr. vplivati na visokofrekvenčno nihanje z nihanjem z nižjo frekvenco: modulirati nihanje oddajnika modulíran -a -o: rafinirano moduliran alt igralke; modulirana visokofrekvenčna nihanja ♪
  6.      monístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na monizem: monistični nazor; monistična filozofija / monistični sistem kontrole ♪
  7.      monízem  -zma m (ȋ) 1. filoz. filozofska smer, ki trdi, da ima svet en sam izvor: zagovarjati monizem / idealistični monizem ki trdi, da ima svet duhovni izvor; materialistični monizem ki trdi, da ima svet snovni izvor 2. publ. sistem, v katerem vodi, upravlja ena oseba: uvajati monizem / monizem v upravljanju podjetja ◊ jur. monizem kazenskih sankcij ena sama vrsta kazenskih sankcij ♪
  8.      montáža  -e ž (ȃ) 1. pritrjevanje, dajanje stroja, sestavnega dela dokončno na določeno mesto; nameščanje, postavljanje: poznati montažo stroja; montaža bojlerja; montaža motorja, pralnega stroja / ukvarjati se z montažo / montaža raketnih oporišč 2. delanje naprave iz prej pripravljenih delov, sestavljanje: montaža avtomobilov, ur; gradnja in montaža plinovodov; pren., ekspr. duhovita montaža recitacij in šansonov // ekspr. kar je narejeno iz več sestavnih delov: fotografska, literarna montaža; montaža iz časopisnih naslovov 3. film. načrtno povezovanje, urejevanje posnetkov v film: končujejo montažo filma; mojstrska, spretna montaža / fina, groba montaža / opremiti montažo prostor, kjer se to dela ◊ grad. mokra pri kateri se uporablja moker, vlažen, suha montaža pri kateri se uporablja suh gradbeni material; tisk. montaža lepljenje filma na prozorno folijo za bakrotisk in ofsetni tisk ♪
  9.      montažêr  -ja m (ȇ) 1. film. kdor načrtno povezuje posnetke v film: dober montažer; delo montažerja je veliko prispevalo h kvaliteti filma; režiser, snemalec in montažer 2. redko monter: montažer na gradbišču ◊ tisk. kdor lepi filme na prozorno folijo za bakrotisk in ofsetni tisk ♪
  10.      morálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na moralo: a) z moralnega stališča je to nedopustno / tovarištvo, vztrajnost in druge moralne lastnosti; estetske in moralne vrednote / moralno dejanje, ravnanje; tega ne bi smel storiti, to vendar ni moralno b) moralni propad, razkroj; moralna kritika družbe; držati se moralnih načel, zakonov; to ni le ekonomsko, ampak tudi moralno vprašanje / ima izostren moralni čut / moralna vzgoja otrok / slabš. deliti moralne nauke; moralna tendenca romana je preveč poudarjena / ekspr. moralni izprijenec; moralna čistost / slabš. moralno zgražanje moralistično / moralen človek tega ne bi naredil; on je zelo moralen / moralno-politična karakteristika / moralni kodeks novinarjev, zdravnikov etični kodeks c) to je moralni nauk basni, zgodbe 2. nanašajoč se na človekovo duševnost, čustva: moralna in materialna podpora; moralno zadoščenje / čutiti moralni pritisk / povzročiti veliko moralno škodo / pravna in moralna dolžnost, pravica / ekspr. dobiti moralno klofuto, lekcijo / moralni zmagovalec ● pog. imeti moralnega mačka občutek sramu, krivde zaradi dejanja, vedenja, ki ni v skladu s častjo, obljubo ◊ rel. moralna teologija teološki nauk, ki obravnava pravila človeškega hotenja in ravnanja glede na dobro in zlo morálno prisl.: to ga je moralno dvignilo; on vrednoti odnose, stvari predvsem moralno; biti moralno odgovoren; prim. moralnopolitičen ♪
  11.      moralízem  -zma m (ȋ) moraliziranje: za to prozo je značilen moralizem / pisateljev moralizem ♦ filoz. filozofska smer, ki proučuje vsa področja človekovega življenja z moralnega stališča ♪
  12.      mórati  -am nedov. (ọ̑) 1. z nedoločnikom izraža nujnost, nujno posledico, da osebek uresniči dejanje a) zaradi določenih okoliščin: na starost je moral beračiti; morali so delati, če so hoteli živeti; krivec se mora zagovarjati pred sodiščem / delavec mora dobiti izdatno hrano b) zaradi lastne potrebe, dolžnosti: tega človeka moram še danes najti; moram jih videti / skrbeti mora za tri otroke / nav. ekspr.: moram priznati, da ste zelo pridni; ta časopis redno berem in moram reči, da mi je všeč c) ker kdo tako zahteva: ob štirih moraš biti tukaj; danes moram odpotovati / silil jo je, da mora redno obiskovati razstave / oče se razjezi in reče: Moraš // elipt., s prislovnim določilom izraža nujnost, nujno posledico, da osebek uresniči dejanje, kot ga nakazuje določilo: moral je (iti) od doma; v Zidanem mostu mora z vlaka; moral je v bolnico / čimprej moraš stran / ta resnica mora na dan 2. z nedoločnikom izraža nujnost, potrebnost, da osebek a) ima določeno lastnost, značilnost: zavora mora biti dobra; blago bi moralo biti drugačno; človek mora biti pošten / ti možje bi morali biti naš ponos b) je v določenem stanju: za tako dejanje nas mora biti več; moral bi biti srečen po tolikem času / moramo si biti na jasnem, kaj hočemo c) ima določeno obveznost: morate paziti na svoje zdravje; v podjetjih morajo imeti za to posebno službo / za to delo moram imeti poseben les potrebujem 3. nav. ekspr., z nedoločnikom izraža verjetnost, da osebek a) ima določeno lastnost: ta človek mora biti zelo dober; to mora biti velik lump, tepec; morata si biti velika prijatelja / ta s predpasnikom mora biti kuharica / to mora biti pomota b) je v določenem stanju: profesor mora biti bolan; pijan mora biti, ker se tako smeje; kako srečen mora biti ta človek / rano ima, pasti je moral verjetno je padel / mora imeti okoli petdeset let // s prislovnim določilom izraža verjetnost, da je osebek na mestu, kot ga nakazuje določilo: žena mora biti na njivi; keltske utrdbe so morale stati na tem hribu; tu so nekoč morala stati mestna vrata 4. ekspr., z nedoločnikom izraža podkrepitev trditve: povsod mora biti zadnji; pa ravno sedaj si moral priti / komu se mora plačati članarina 5. star. siliti, prisiljevati: birič ga je moral na tlako / mraz jih je moral, da so hitro delali ● ekspr. zato bi ga morali zato bi moral biti tepen, kaznovan; ekspr. moraš h knjigi moraš se začeti učiti, začeti študirati; ekspr. naj se zgodi, kar se mora izraža vdanost, sprijaznjenje s čim; ekspr. še to ga je moralo doleteti poleg drugih težav je doživel še to; ekspr. njegova mora veljati ne dovoli, da bi obveljalo drugo mnenje; kdor noče zlepa, mora zgrda na vsak način mora narediti; hočeš, nočeš, moraš izraža podkrepitev nujnosti ♪
  13.      moríti  -ím nedov. (ȋ í) 1. povzročati smrt a) ljudi: začeli so se sovražiti, preganjati in moriti; napadal je potnike, jih ropal in moril; moriti z orožjem, s stiskanjem grla / potresi, lakota, povodnji morijo ljudi; kuga mori ljudi po deželi / okupator je moril nedolžno prebivalstvo; moriti v vojni ubijati / tako zna moriti samo človek b) živali: če si lovec, še ni treba, da bi moril / kuga je morila kokoši; čebele se morijo se koljejo // ekspr. uničevati, škodovati čemu: mraz, slana mori rože; plevel mori žito / s praznim besedovanjem sem celo popoldne moril čas nisem nič koristnega delal 2. slabš. s svojim govorjenjem, zahtevami povzročati občutek neugodja, nejevolje: odšel je v gostilno, da ga doma ne bi morila žena; moril nas je s svojimi vprašanji / žarg., šol. profesor me je celo uro moril spraševal / morilo jo je njegovo brezglavo navdušenje / ta pa zna moriti 3. ekspr. povzročati občutek neugodja, nejevolje sploh: povej, kaj te mori; te reči so me morile; cele mesece ga že mori to vprašanje / hude sanje so jo morile / z oslabljenim pomenom: moril jo je obupen dolgčas zelo ji je bilo dolgčas; volka mori huda lakota zelo je lačen 4. nar. zahodno gasiti: moriti plamen, žerjavico / moriti apno moré zastar.: more in požigaje je tolpa vihrala čez deželo morèč -éča -e: sovražnik, moreč po naših pokrajinah; moreč človek; bunker je postal pretesen, moreč; moreče misli, skrbi; prisl.: njen jok je moreče vplival nanj morjèn -êna -o: živeli so tam preganjani in morjeni od številnih sovražnikov ♪
  14.      motór  -ja m (ọ̑) 1. stroj, ki spreminja energijo v mehansko delo, pogonski stroj: motor brni; letalu se je pokvaril motor; motor teče enakomerno; pognati, prižgati, vključiti motor; brnenje motorja / avtomobilski, ladijski motor; električni motor; motor na bencin, zračno hlajenje; moč motorja; zaviranje z motorjem; pren. to je zanj motor, ki ga žene k aktivnosti; ekspr. presaditev človeškega motorja 2. osebno cestno vozilo z dvema kolesoma, ki ga žene motor z notranjim zgorevanjem; motorno kolo: skočiti z motorja; peljati se z motorjem / dirkalni motor ◊ elektr. enofazni motor elektromotor, ki deluje na izmenični tok samo ene faze; enosmerni motor na enosmerni tok; glavnovezni motor elektromotor z zaporednim navitjem za vzbujanje magnetnega polja; komutatorski motor; sinhronizirani motor elektromotor, pri katerem se rotor vrti sočasno z vrtilnim magnetnim poljem; navt. izvenkrmni motor; strojn. dvotaktni motor motor z notranjim zgorevanjem, pri katerem pride na dva giba bata en delovni gib; dvovaljni motor z dvema valjema; Ottov motor motor z notranjim zgorevanjem, pri katerem se uporablja kot pogonsko sredstvo bencin ali plin; parni motor batni stroj z zelo veliko vrtilno hitrostjo; pogonski motor; Wanklov motor; motor z notranjim zgorevanjem na toplotno energijo, ki nastaja v njem z zgorevanjem; glava motorja ♪
  15.      možgánski  -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na možgane: možganski živci; popokalo mu je več možganskih žilic; možgansko tkivo / možganska poškodba; možgansko vnetje / možganska prostornina / možganski kirurg / operacija možganskega tumorja 2. publ. duševen, razumski: možganska sposobnost / možganski človek / možgansko delo / možganski kapital inteligenca, znanstveniki kot pomemben člen v družbenem razvoju; ekspr. možganski trust skupina ljudi, ki opravlja raziskovalno, svetovalno delo v kaki dejavnosti ◊ anat. možganski center ali možgansko središče del možganske skorje, ki ima določeno funkcijo; možganski ganglij skupek živčnih celic v možganih; možganski prekat votlina v možganih, napolnjena z možgansko tekočino; možganski privesek ali možganski podvesek hipofiza; možganska hemisfera ali možganska poluta polovica velikih ali malih možganov; možganska ovojnica; možganska skorja siva plast na površju velikih možganov z ganglijskimi celicami; možganska vijuga guba možganovine med dvema brazdama; možgansko-hrbtenjačna tekočina likvor; med. možganska kap naglo prenehanje delovanja možganov zaradi krvavitve ali zamašitve žil; možganska krvavitev izliv krvi v možgane iz pretrgane žile ♪
  16.      mrámor  -ja m (á) redko bramor: mramor izpodjeda korenine / zastar. mramorji so pogostna bolezen skrofuloza ♦ vet. kužna bolezen v obliki kroničnega gnojnega vnetja zlasti v gobcu; bramor ♪
  17.      mrcváriti  -im nedov. (á ȃ) 1. slabš. rezati, trgati, mečkati: mrcvariti sadno drevje, mladike / na delovni mizi je mrcvarila meso za zrezke / s tem orožjem se ljudje mrcvarijo bojujejo 2. ekspr. mučiti, trpinčiti: v ječi so jih mrcvarili; surovo so ga mrcvarili / kmete so zatirali in mrcvarili / mrcvarili so ga po sodiščih; v časopisu me mrcvarijo očitajo mi napake, pomanjkljivosti, kritizirajo me // slabš. nevešče ravnati s čim: mrcvariti slovenščino // grdo ravnati s čim: otroci spet mrcvarijo mačko, psa ∙ ekspr. pol ure me je profesor mrcvaril pred tablo izpraševal ♪
  18.      musolíni  -ja m (ȋ) žarg. šoferski brizganec: naročiti musolini ♪
  19.      mužéven  -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. ki je v stanju, ko se pojavi pod lubjem v času rasti tekočina: muževna vrba; drevo je, postane muževno / muževne veje 2. nar. blaten, močviren: žabe so čofotale po muževnem izlivu / muževen marec deževen, vlažen; muževno vreme ♪
  20.      mužík  -a m (ȋ) nav. ekspr., v ruskem okolju, zlasti pred oktobrsko revolucijo kmet: neuki mužiki; slavjanofilsko čaščenje mužikov ♪
  21.      nabórek  -rka m (ọ̑) 1. nabran ali naguban okrasni trak, našit na posamezne dele zlasti ženske obleke: ovratnik s svilenim naborkom; krilo, rokavi z naborki ∙ knjiž. naborki okrog oči gubice 2. okrasek, zlasti iz čipk, ki se nosi na sprednji strani ženskih bluz, moških srajc; nabornica: na temno obleko si je pripela bel naborek; grof v žametni obleki s čipkastim naborkom 3. knjiž., redko, z rodilnikom niz, venec: naborek koral ♪
  22.      nacvréti  -cvrèm dov., nacvŕl (ẹ́ ȅ) s cvrenjem priti do določene količine česa: nacvreti skledo krofov; nacvrli in napekli so vsega preveč / nacvreti masti ♪
  23.      načêlnik  -a m (ȇ) 1. uslužbenec, ki vodi kak oddelek, zlasti v javni upravi: določiti, imenovati načelnika; načelnik odseka za finance / načelnik oddelka, sekcije / postajni načelnik šef postaje // kdor vodi kako društvo, organizacijo: postal je načelnik gorske reševalne službe; načelnik zadruge / načelnik Gasilske zveze / nekdaj načelnik telovadnega društva 2. nekdaj predstojnik kake upravne enote: občinski, okrožni načelnik / okrajni ali sreski načelnik v stari Jugoslaviji predstojnik političnega okraja 3. nekdaj vodja, poveljnik: rodovni načelnik / načelnik financarjev ◊ voj. načelnik štaba oficir, ki vodi, usklajuje delo štaba; zgod. načelnik Narodne straže ♪
  24.      nad...  ali nàd... predpona v sestavljenkah (ȁ) za izražanje a) lege, položaja, premikanja nad čim: nadcesten, nadgroben, nadletavati, nadmorski, nadpalubje, nadvoz, nadzidek, nadzidati b) preseganja glede na družbeni, službeni položaj: nadlogar, nadmoč, nadoblast, nadporočnik, nadškof, nadvojvoda, nadvlada; nadvladovati, nadzirati c) preseganja navadne, običajne mere: nadplanski, nadpolovičen, nadpritisk, nadprodukcija, nadštevilen, nadzvočen č) kvalitativnega preseganja: nadčloveški, nadizkustven, nadljudje, nadnaraven, nadrazumski, nadrealizem, nadstrankarski, nadstvarnost ♪
  25.      nadaljeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. navadno z glagolskim samostalnikom delati, da traja kaj dalje, navadno po začasnem, vmesnem prenehanju: delo je nadaljeval na drugem področju; pot, potovanje so nadaljevali drugi dan; zaradi okvare na avtomobilu so nadaljevali vožnjo z vlakom / začel je dobro, vendar je slabo nadaljeval in igro izgubil / po njegovi smrti je obrt nadaljeval sin; ne ve se, ali bo avtor roman še nadaljeval; danes bodo nadaljevali temo prejšnjega predavanja / publ.: nadaljevati z napori za ureditev razmer; uspešno, vztrajno nadaljevati z raziskovanjem / elipt. po premolku je nadaljeval: Jutri bodo odšli ∙ če boš tako nadaljeval, boš kmalu obubožal delal, živel, zapravljal // delati, da traja kaj dalje kljub težavam, nasprotovanju: boj, delo so le nadaljevali; napad so nadaljevali in celo stopnjevali / nadaljevati polet kljub okvari; čeprav so ljudje jezno mrmrali, je nadaljeval pripovedovanje / publ. kljub težavam je nadaljeval s poskusi / nadaljevati s starimi metodami // delati, da traja kaj dalje na drugačni, novi stopnji: po maturi se je odločil, da bo nadaljeval šolanje; nadaljevati študij na filozofski fakulteti / ta smer nadaljuje romantiko; nadaljevati tradicijo velikih stilistov 2. nav. ekspr., v zvezi s s, z izraža, da kaj sledi čemu: začeli so s šalami, nadaljevali s prepirom in končali s pretepom nadaljeváti se 1. biti, obstajati dalje a) glede na čas: sezona se nadaljuje; lepo vreme se nadaljuje / normalizacija, propadanje se nadaljuje ∙ ekspr. starši se nadaljujejo v otrocih otroci imajo lastnosti svojih staršev b) glede na prostor: močvirje se nadaljuje proti severu / hiša se nadaljuje v prizidek 2. biti objavljan v časopisu, reviji po delih od določene številke dalje: podlistek, roman se nadaljuje / nadaljevati se v več številkah (časopisa, revije) / članek se nadaljuje na zadnji strani / kot pojasnilo, opozorilo na koncu objavljenega dela teksta se bo nadaljevalo nadaljeváje star.: nadaljevaje svojo pot, je užival razgled; pogledal jo je, prijazno nadaljevaje: Da, našli smo primeren kraj nadaljujóč -a -e: nadaljujoč pogovor, so vstopili v dvorano ♪

   964 989 1.014 1.039 1.064 1.089 1.114 1.139 1.164 1.189  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA