Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

OBRT (705)

1.      obŕt  -a m (ȓ) zastar. obrt ž: razvoj obrta / s svojim obrtom veliko zasluži ♪
2.      obŕt  -i tudi -í ž (ȓ) 1. gospodarska dejavnost, ki opravlja storitve in v manjših količinah predeluje, proizvaja: pospeševati obrt; razvoj obrti / domača obrt na tradiciji sloneče obrtno delo kmečkega prebivalstva kot stranska zaposlitev; dodatna ali popoldanska obrt ki jo opravlja zaposleni občan v prostem času; družbena, zasebna obrt; storitvena obrt; umetna obrt s težiščem na umetniškem oblikovanju posameznih predmetov // s prilastkom področje v taki dejavnosti: kovaška, mlinarska, slaščičarska obrt 2. opravljanje storitev in predelovanje, proizvajanje v manjših količinah: izučiti se obrti; dobro obvladati mizarsko obrt; opustiti obrt // ekspr. opravljanje določenega dela sploh, zlasti na umetniškem, znanstvenem področju: ta režiser (dobro) obvlada svojo obrt; pisateljska obrt 3. pravica do opravljanja take dejavnosti: imeti obrt; vzeli so mu obrt / odjaviti obrt ♪
3.      obŕtec  -tca m (ȓ) anat. izbokli del stegnenice ob kolku: mali, veliki obrtec ♦ zool. del noge pri žuželkah med kolčkom in stegnom ♪
4.      obŕten  -tna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na obrt: a) obrtna dejavnost; obrtna storitev / obrtna delavnica; obrtna zadruga; obrtno podjetje / obrtni izdelki / obrtni davek davek od obrtne dejavnosti; poljud. obrtni list dovoljenje za opravljanje obrtne dejavnosti b) obrtni del filmske umetnosti; obvladati obrtno stran pisanja ◊ šol. obrtna nadaljevalna šola do 1945 poklicna šola obŕtno prisl.: obrtno se ukvarjati z mizarstvom ♪
5.      obŕtnica  -e ž (ȓ) knjiž. obrtni list: odvzeti komu obrtnico; izdaja obrtnice ♪
6.      obrtníca  -e ž (í) ženska, ki opravlja obrt: biti obrtnica / samostojna obrtnica ♪
7.      obrtníja  -e ž (ȋ) star. obrt: ukvarjati se z obrtnijo; razvoj obrtnije / opustiti obrtnijo svoje matere ♪
8.      obrtník  -a m (í) kdor opravlja obrt: biti obrtnik; podjeten obrtnik / samostojni, zasebni obrtnik / slabš. ta slikar je bolj obrtnik kot umetnik ♪
9.      obrtníški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na obrtnike ali obrt: obrtniška dejavnost, proizvodnja, storitev; obrtniška dela / obrtniški izdelki / obrtniška delavnica; obrtniško podjetje / slabš. obrtniška miselnost / obrtniška stran pisanja obrtníško prisl.: obrtniško izdelano orodje ♪
10.      obrtníštvo  -a s (ȋ) dejavnost obrtnikov: razvoj obrtništva / pospeševati obrtništvo / tudi časnikarstvo je neke vrste obrtništvo ♪
11.      obŕtnonadaljeválen  -lna -o prid. (ȓ-ȃ) v zvezi obrtnonadaljevalna šola, do 1945 poklicna šola ♪
12.      obŕtnost  -i ž (ȓ) star. obrt: v tem kraju je od nekdaj cvetela obrtnost ♪
13.      obŕtoma  prisl. (ȓ) knjiž. obrtno, poklicno: obrtoma se ukvarja s hazardno igro ♪
14.      obrtováti  -újem nedov. (á ȗ) star. opravljati obrt: obrtovati v raznih krajih ♪
15.      pólobrtníški  -a -o [ou̯] prid. (ọ̑-ȋ) ki ima določene značilnosti obrtniškega: polobrtniška proizvodnja ♪
16.      umétnoobŕten  -tna -o prid. (ẹ̑-ȓ) nanašajoč se na umetno obrt: umetnoobrtni izdelki / umetnoobrtna razstava ♪
17.      vèleobŕt  -i tudi -í ž (ȅ-ȓ) ekspr. obrt velikega obsega: veleobrt je začela uničevati male obrtnike; izdelki veleobrti ♪
18.      afrík  -a m (ȋ) obrt. morska trava: trodelna žimnica z afrikom ♪
19.      amalgamírati  -am nedov. in dov. (ȋ) kem. delati zlitino živega srebra s kovino: amalgamirati baker // obrt. mazati, prevleči z amalgamom: amalgamirati steklo amalgamírati se publ. združiti, spojiti se: del priseljencev se je že amalgamiral s tamkajšnjim prebivalstvom ♪
20.      arábski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Arabce ali Arabijo: arabski jezik; arabske države / Združena arabska republika ● arabski gumi gumiarabikum ◊ mat. arabske številke številke tipa 1, 2, 3; obrt. arabska vezenina vezenina, pri kateri so večje oblike prevezene z zlato mrežico; vet. arabska pasma pasma srednje velikega hitrega in bistrega konja ♪
21.      ateljé  -ja m (ẹ̑) delavnica umetnikov, zlasti slikarjev in kiparjev: ima svoj atelje; postaviti atelje; slikarski atelje / filmski, projektivni atelje // delavnica obrtnikov: fotografski atelje; modni atelje salon; atelje za umetniško fotografijo ♪
22.      avansírati  -am dov. in nedov. (ȋ) ekon. dati avans: avansirati obrtniku stroške za nakup materiala ♪
23.      ažúr  -a m (ȗ) obrt. okras, zlasti na perilu, ki nastane, če se nekatere niti potegnejo iz tkanine, druge pa obšijejo: perilo okrasiti, zarobiti z ažurom; prt z ažurom ♦ tekst. tkanina v vezavi, ki daje luknjičav videz; neskl. pril.: ažur stroj ♪
24.      ažurírati ² -am nedov. in dov. (ȋ) obrt. krasiti, robiti z ažurom, mrežiti: ažurirati prt ažuríran -a -o: dobila je v dar šest ažuriranih robcev ♪
25.      barvaríja  -e ž (ȋ) barvarna: barvarija usnja in čevljev / brez plačila davka ne bo smela imeti barvarije barvarske obrti ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226