Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

OBRT (401-425)


  1.      predpéčnik  -a m (ẹ̑) pločevinasta priprava za zaščito tal, ki se da pred peč: izdelovati predpečnike; stresti premog na predpečnik; bakren predpečnik ◊ obrt. pekarski delavec, ki daje pekarske izdelke v peč in jih jemlje iz nje ♪
  2.      preizkúsen  tudi preskúsen -sna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na preizkus: preizkusni nastop igralca / preizkusna proga za avtomobile / preizkusni pilot, voznik; preizkusne osebe ● ekspr. preizkusni kamen česa, za kaj kar služi za presojanje uspešnosti, pravilnosti, resničnosti česa ◊ avt. preizkusna tablica začasna tablica na neregistriranem vozilu; obrt. preizkusni kamen kalcedon, ki se uporablja za ugotavljanje karatov drage kovine; šol. preizkusni izpit izpit, s katerim se ugotavlja znanje, potrebno za nadaljevanje študija na višji ali visoki šoli, navadno po prvem letniku ♪
  3.      préja  -e ž (ẹ̄) 1. nit, spredena iz krajših ali daljših vlaken naravnega ali umetnega izvora: izdelovati prejo; navijati prejo; bombažna, lanena preja; najlonska preja; tanka preja / kupiti prejo / dvonitna preja; preja za pletenje; pren. iz kuhinje se je vila preja goste sopare ∙ knjiž., ekspr. zlepa mu ne zmanjka preje snovi za pogovor, pripovedovanje 2. knjiž. predenje: prislužiti si kaj s prejo; volna za prejo; preja in tkanje 3. nekdaj skupno predenje žensk v isti hiši: preje so se začele; praviti si zgodbe na preji / fantje radi hodijo na prejo ◊ etn. razdreti prejo imeti pojedino s pitjem in plesom po končani preji; obrt. briljantna preja s plemenitim leskom, za ročna dela; tekst. biserna preja svetleč se sukanec iz dveh različno debelih ali v različne smeri sukanih niti; enojna preja iz ene same niti; melirana preja iz raznobarvnih ali raznovrstnih vlaken; sukana preja nit, sukana iz dveh ali več prej; surova preja spredena iz neobdelanih vlaken ♪
  4.      prelíkati  -am dov. (ȋ) 1. z likanjem razkužiti: perilo prekuhati in prelikati 2. obrt. narahlo, brez pritiskanja polikati tkanino z vlažno krpo zaradi lepšega videza: posamezne dele prelikati in sešiti ♪
  5.      prenapéti  -pnèm dov., prenapél; nam. prenapét in prenapèt (ẹ́ ȅ) 1. preveč napeti: struno je prenapel, pa se je strgala / ekspr. vsakdanji veliki napori so mu prenapeli živce / dirigent je prenapel tempo izvedbe; pren., ekspr. prenapel je njihovo potrpljenje ∙ knjiž., ekspr. v svojih zahtevah je lok, strune prenapel preveč je zahteval 2. ekspr. dati čemu večji pomen, obseg, kot ga ima v resnici: prenapeti trditev; zadevo je prenapel prenapéti se ekspr. preveč, pretirano se potruditi: ni se ti treba prenapeti ∙ ekspr. no, on se ne bo pri nobenem delu prenapel ni zelo delaven prenapét -a -o 1. deležnik od prenapeti: prenapet lok je počil / prenapeti živci; čustveno, živčno prenapet / prenapeti programi; prenapeto izražanje 2. ki je strastno, nestrpno zavzet za kaj, zlasti za kako idejo ali nazor: prenapet pridigar; prenapet pristaš stranke // ki ima, zagovarja od povprečnosti zelo oddaljena stališča, nazore: prenapet avanturist; včasih je malo prenapet / ekspr. plod bolnih in prenapetih možganov ◊ obrt. prenapeto steklo steklo, ki je bilo v proizvodnem procesu nepravilno ali nezadostno hlajeno in se zato lomi; prisl.: prenapeto izražati kaj; prenapeto in pretirano odigrana vloga ♪
  6.      prenêsti  -nêsem dov., prenésel prenêsla (é) 1. z nošenjem narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prenesti bolnika v drugo sobo; prenesti stole na balkon; prenesti čez vodo, na varno; na rokah, v košu prenesti; hitro, varno prenesti / progo so v celoti podrli in prenesli drugam // narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prenesti sedež organizacije v drug kraj / prenesti sestanek v dvorano / prenesti začetek predstave na poznejšo uro preložiti, prestaviti // narediti, da kaj deluje, učinkuje drugje, na drug predmet: prenesti težo na roke, z ene noge na drugo; teža se s tem prenese na opornik / ekspr. prenesel je pogled z enega na drugega; prenesti pozornost na koga / svoja materinska čustva je prenesla na tega človeka; pren. prenesti težišče dela na drugo področje 2. narediti, povzročiti, da kaj kam pride: živec prenese dražljaj do možganskega središča / prenesti sliko, zvok na daljavo 3. navadno v zvezi z na imeti kaj na sebi, v sebi in povzročiti, da to dobi (še) kdo drug: prenesti dedne lastnosti na potomstvo; njegov nemir se bo prenesel tudi nanje; njena plemenitost se je prenesla na otroke / prenesti bolezen; muha lahko povzročitelja te bolezni prenese na človeka; klice se prenesejo tudi z dotikom 4. narediti, da kaj nastopa kje drugje, v drugačni obliki: prenesti kroj s krojne pole na blago; prenesti pripombe v rokopis; prenesti en sistem znakov v drugega / prevajalec je odlike dela ustrezno prenesel v domači jezik / prenesti ideje v prakso, življenje 5. navadno v zvezi z na narediti, da postane kdo drug deležen česa: prenesti odgovornost na druge; njegova pooblastila so prenesli na odbor; nekatere zadeve se lahko prenesejo na krajevno skupnost 6. ekspr. prestati, pretrpeti: prenesti je moral veliko krivic, očitkov / v teh letih je prenesel veliko gorja 7. biti tak, da nima (večjih) negativnih posledic a) zaradi sprejemanja hrane, snovi v telo: cigaretnega dima ne prenese; organizem injekcije ni prenesel; ta človek prenese veliko alkoholne pijače; tako hrano njegov želodec dobro, težko prenese; prenesti brez posledic / bolnik hrane več ne prenese ne more več jesti b) ob zaznavanju čutnih dražljajev: hrupa ne prenese; prenese tudi hud mraz; vročino dobro prenese / prenesel bi še bolj vročo vodo / pogleda na kri ne prenese c) ob sprejemanju kakega stanja: trpljenje težko prenese / ekspr. njegovo srce te žalosti ni preneslo č) zaradi delovanja, vplivanja česa: če je treba, prenese hud napor; srce prenese tudi redkejši zrak / aluminij kisline ne prenese; most take teže ni prenesel vzdržal / električna napeljava je dovolj močna, da bo to prenesla // ne pokazati na zunaj vznemirjenosti, čustvene napetosti: takih očitkov, podtikanj ne prenese; mirno je prenesel tudi to sramoto / misli na smrt ne prenese 8. ekspr., navadno z nikalnico imeti zelo odklonilen odnos do koga: tega človeka ne prenesem / take grobosti ne prenesem ● take besede, zveze to besedilo ne prenese taka beseda, zveza ni primerna za to besedilo; ekspr. čoln ga je prenesel čez zaliv prepeljal; jezikovna norma te besede ne prenese po jezikovni normi ta beseda ni dovoljena; ekspr. papir vse prenese napiše, natisne se lahko tudi kaj, kar ni resnično, kar je pretirano; čipkaste zavese prenesejo le enobarvne stene so primerne le za enobarvne stene; ekspr. njegov žep bo to prenesel lahko bo plačal; nikogar ni bilo, da bi nanj prenesel svojo obrt mu jo dal, izročil; ekspr. prenesi mu moje prisrčne pozdrave sporoči; publ. prenesti roman na oder dramatizirati in uprizoriti ga; pog. kar sliši, prenese naprej pove drugim; ovadi; ekspr. ptič se je trudno prenesel na drugo drevo preletel, zletel; ekspr. streljanje se je preneslo v dolino sedaj streljajo v dolini ◊ jur. prenesti lastninske pravice na drugega; mat. prenesti člene v enačbi prenesèn tudi prenešèn -êna -o: telegram je bil prenesen po telefonu; tovor je prenesen na pravo mesto; v naš jezik prenesena povest; ta obveznost je sedaj prenesena na občine; od ust do ust preneseno povelje ♦ lingv. preneseni pomen pomen, ki ga beseda, besedna zveza dobi, če se uporabi za označitev kakega drugega pojma, predmeta, zlasti če ostane predstavno tesno povezana z izhodiščnim pomenom ♪
  7.      prepúst  -a m (ȗ) grad. 1. cevast prostor pod cesto, železniško progo za pretakanje padavinske vode: prepust se je zamašil / cestni, železniški prepust 2. odprtina ob jezu z zaporno napravo, namenjena za uravnavanje odtoka odvečne vode: prepust pri hidrocentrali ● pisar. tako ravnanje je velik prepust velika napaka, malomarnost ◊ obrt. odprtina na jezu, skozi katero ob dvignjeni, odstranjeni zapornici teče voda v mlinsko korito ♪
  8.      prerézati  -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z rezanjem narediti dva dela: prerezati hlebec, palico; polo prerezati čez polovico; prerezati s škarjami, z nožem; podolgem, prečno prerezati kaj; pren. krik prereže zrak 2. narediti rez po čem: prerezati kožo, papir; pri rezanju kruha je prerezal mizo; prerezati si dlan; prerezati si žile usmrtiti se, poskusiti se usmrtiti s prerezom žil / prerezati komu vrat 3. ekspr. ustaviti, prekiniti: oče je odločno prerezal prošnje otrok; osorno mu prereže ugovor / s tankim piskom je prerezal trušč / krik, žvižg prereže nočni mir; šolski zvonec nenadoma prereže tišino ● redko potok nato prereže travnik in se izliva v reko preseka; ekspr. ptič je prerezal zrak hitro zletel skozi zrak; publ. po slavnostnem govoru je predsednik občine prerezal trak, vrvico s tem dejanjem je simbolično odprl kaj prerézan -a -o: prerezana vrv; strmina, prerezana s hudourniškimi grapami; prerezan hlebec kruha ♦ obrt. plašč je v pasu prerezan krojen tako, da je v pasu sešit ♪
  9.      presadíti  -ím dov., presádil (ȋ í) 1. izkopati rastlino in jo drugam vsaditi: presaditi okrasni grm; vrtnar je hruško presadil v boljšo zemljo / spomladi je presadila vse lončnice; pren. starega človeka ni mogoče presaditi v tuje okolje 2. med. narediti, da pride tkivo, organ na drugo mesto telesa ali v drug organizem: presaditi ledvico, kostni mozeg, organ; presaditi kožo z nadlakti na obraz; uspešno presaditi srce 3. ekspr. prestaviti: presaditi mejnik / prevajalec je dogajanje komedije presadil v slovensko okolje ● ekspr. njihove dobre izkušnje bi morali presaditi k nam prenesti; knjiž. presaditi roman iz angleščine v slovenščino prevesti ◊ obrt. presaditi kruh dati kruh iz ene etaže pekovske peči v drugo ali na drugo mesto v isti etaži presajèn -êna -o: presajena koža; živeti s presajeno ledvico; presajena rastlina dobro raste ♪
  10.      prešív  -a m (ȋ) obrt. okrasni šiv: čevlji z rumenimi prešivi / dvovrstni prešiv ♪
  11.      prešiválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) obrt. ženska, ki poklicno sešiva ukrojene dele usnjenega oblačila, obutve: zaposliti prešivalko / čevljarska prešivalka ♪
  12.      prevézati  in prevezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) 1. namestiti, dati vrv, trak okrog česa: prevezati darilo s trakom; prevezati škatlo z vrvico / prevezati žilo / prevezati komu oči z ruto zavezati 2. (na novo) obvezati: prevezati ranjencu roko / prevezati rano ◊ med. prevezati ud nekdaj tesno namestiti prevezo nad ranjenim mestom zaradi preprečitve krvavitve; obrt. prevezati staro knjigo na novo zvezati; ptt prevezati narediti, da kdo dobi telefonsko zvezo z drugim telefonskim priključkom prevézan -a -o: prevezana roka; zavitek, prevezan z vrvico ♪
  13.      prevléči  -vléčem dov., prevléci prevlécite in prevlecíte; prevlékel prevlékla (ẹ́) 1. narediti, da je kaj na (vsej) površini: naslanjače so prevlekli z žametom; prevleči odbijače z gumo; prevleči predmete s tanko plastjo emajla; prevleči s tapetami / prevleči blazino preobleči; prevleči cesto z asfaltom asfaltirati; prevleči z zlatom pozlatiti; pren. svoje besede je prevlekel z ironijo // z oslabljenim pomenom nastopiti, pojaviti se na kaki površini: oblaki so prevlekli nebo / lice mu je prevlekla žalost 2. z vlečenjem narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: čolne so morali prevleči na drugo stran otoka; ker so konji omagali, so topove prevlekli vojaki / ekspr. ves cement za hišo je prevlekel na svojem hrbtu prenesel, znosil 3. nar. prebranati: prevleči travnik ● ekspr. veliko dima je prevlekel v svojem življenju pokadil je veliko tobaka; skico mora še prevleči odebeliti črte, črke, navadno s tušem ◊ obrt. prevleči petljo nespleteno petljo potegniti čez spleteno prevléči se ekspr. s težavo priti skozi kaj ovirajočega: prevleči se skozi grmovje / prevleči se skozi odprtino ● star. ta nevihta se bo hitro prevlekla minila, se končala; nebo se je prevleklo z oblaki pooblačilo se je; rana se je že prevlekla s kožico na njej se je naredila kožica prevléčen -a -o: z usnjem prevlečeni naslanjači; ribnik je prevlečen z ledom; prevlečena petlja; s cinkom prevlečena pločevina; sivo prevlečeno nebo ∙ ekspr. brada je vsa prevlečena s srebrnimi nitkami prepredena ♪
  14.      pridobítnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost pridobitnega človeka: obrtnikova pridobitnost / v pridobitnost usmerjena družba pridobitništvo ♪
  15.      pridobívanje  -a s (í) glagolnik od pridobivati: pridobivanje premoženja; način pridobivanja sredstev; obrt kot vir pridobivanja / pridobivanje bakra, zlata; pridobivanje opija iz maka / pridobivanje obdelovalne zemlje z melioracijo / pridobivanje premoga / pridobivanje članov, sodelavcev; pridobivanje prebivalstva za vstajo ♪
  16.      prijáviti  -im dov. (á ȃ) 1. sporočiti pristojnemu organu storilca kaznivega dejanja, prekrška, prestopka: prijaviti koga sanitarni inšpekciji, državnemu tožilcu; prijaviti morilca; po storjenem dejanju se je sam prijavil milici / prijaviti ubežnika ovaditi // sporočiti kaj na pristojno mesto, pristojnemu organu sploh: prijaviti prekršek, tatvino / prijaviti nesrečo; prijaviti škodo zavarovalnici; prijaviti zborovanje / prijaviti dohodek, patent 2. sporočiti glede na predpise a) da kaka oseba prebiva v določenem kraju: prijaviti otroka na matičnem uradu; prijaviti podnajemnika; prijaviti se ob preselitvi b) podatke o čem zaradi začetka opravljanja kake dejavnosti: prijaviti obrt; prijaviti radio 3. sporočiti pripravljenost za kako dejanje, sodelovanje: prosil ga je, naj ga prijavi k izpitu; prijaviti se za izlet / prijaviti se za kurirja / prijaviti se k besedi ◊ ptt prijaviti telefonski pogovor sporočiti telefonistu, s katerim naročnikom se želi govoriti prijávljen -a -o: prijavljeni izumi; prijavljeni tekmovalci; poleti letal morajo biti vnaprej prijavljeni ♪
  17.      prijávljati  -am nedov. (á) 1. sporočati pristojnemu organu storilca kaznivega dejanja, prekrška, prestopka: prijavljati tihotapce / prijavljati sumljive ljudi // sporočati kaj na pristojno mesto, pristojnemu organu sploh: prijavljati prekrške / redno prijavlja dohodek 2. sporočati glede na predpise a) da kaka oseba prebiva v določenem kraju: prijavljati goste b) podatke o čem zaradi začetka opravljanja kake dejavnosti: začeli so množično prijavljati obrti 3. sporočati pripravljenost za kako dejanje, sodelovanje: prijavljati kolege za izpit; množično so se prijavljali na delovno akcijo ♪
  18.      prikljúčen  -čna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na priključitev: priključna naprava / priključno mesto / priključni kabel; priključna cesta cesta, ki povezuje drugo cesto z glavno cesto; priključna vrvica kabel, s katerim se električni aparat, stroj poveže z električnim omrežjem; priključno vozilo vozilo brez lastnega pogona, ki se pripne, priključi k vlečnemu vozilu, zlasti za prevažanje tovora ♦ agr. priključni plug; priključna kosilnica; elektr. priključna doza; priključna moč moč, ki jo porabnik odvzema iz omrežja po označenih obratovalnih pogojih; priključna omarica omarica s priključki za odvzem električne energije iz omrežja; obrt. priključna petlja petlja, ki se naredi zaradi širjenja pletenine, vzorca; strojn. priključna gred ♪
  19.      princés  neskl. pril. (ẹ̑) obrt., navadno v zvezi princes kroj, obleka kroj, obleka, ki ima sprednji in zadnji del iz treh kosov: princes kroj; princes obleka ♪
  20.      priučíti  -ím dov., priúčil (ȋ í) 1. narediti koga sposobnega za opravljanje določenega dela neposredno z opravljanjem tega: priučiti koga za delo s strojem; delavci so se v kratkem času priučili / priučiti se kuhanju / fant se je priučil obrti izučil 2. redko navaditi, privaditi: priučiti mladino vljudnemu vedenju / priučiti učencem delovne navade privzgojiti priučíti se star. naučiti se, navaditi se, zlasti v stiku z okoljem: v tujini se je kmalu priučil jezika, jeziku / priučiti se branju / priučiti se šegam in navadam kraja / človek se vsemu priuči se vsega privadi priučèn -êna -o: priučeni gibi; bil je izkušen in vsemu priučen / priučeni delavec delavec, ki opravlja delo, za katero ni potrebna poklicna izobrazba ♪
  21.      priváten  -tna -o prid. (ȃ) 1. ki je last posameznika, posameznikov, zaseben: privatni gozdovi; privatna proizvodnja; privatno podjetje, premoženje; privatna in družbena stanovanja / najel si je privatno sobo sobo pri osebi, ki se ne ukvarja poklicno z gostinstvom, oddajanjem sob; privatna šola šola, ki jo ustanovi, vzdržuje kako društvo // namenjen uporabi, koristi določenega posameznika, določenih posameznikov: privatni park; privatni prostori; privatna cesta; privatna in javna kopališča 2. ki je v zvezi s posameznikom, posamezniki in ne z družbeno skupnostjo: privatni interesi; ogroziti privatne koristi; privatne zadeve // nanašajoč se na posameznika kot neuradno osebo: uradni in privatni obisk; prositi koga za privatni pogovor; privatni spor; njegovo privatno mnenje je drugačno od uradnega; privatno pismo / privatno življenje ● pog. iti na potovanje po privatni liniji privatno, ne službeno ◊ ekon. privatna proizvodnja proizvodnja s proizvajalnimi sredstvi v privatni lastnini; proizvodnja zasebnikov, zlasti obrtnikov; jur. privatna zdravniška praksa do 1974 zasebno opravljanje zdravniškega poklica; privatno pravo pravo, ki ureja osebnostna in premoženjska razmerja državljanov; ped. privatni docent v nekaterih državah predavatelj, ki ima pravico predavati na univerzi, navadno brez plačila; soc. privatni lastnik posameznik ali skupina, ki ima lastninsko pravico do proizvajalnih sredstev; privatna lastnina lastninska pravica posameznika ali skupine do proizvajalnih sredstev; šol. privatno šolanje šolanje v privatni šoli ali s posebej najetimi učitelji privátno prisl.: službeno in privatno potovati; stanovati privatno; angleščino se je učil privatno ♪
  22.      prodajálničar  -ja m (ȃ) zastar. trgovec, prodajalec: obrtniki in prodajalničarji / vzeti v službo prodajalničarja ♪
  23.      prodóren  -rna -o prid., prodórnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki more prodreti: ti žarki so zelo prodorni / višji glas je bolj prodoren / naša vojska je bila vedno bolj prodorna / imeti prodoren pogled / podjetje postaja vse bolj prodorno uspešno, konkurenčno 2. ki ima veliko sposobnost za spoznanje, umsko razčlenjevanje: prodoren mislec / človek prodornega duha / prodorno mišljenje, opazovanje 3. knjiž. zelo velik: prodoren uspeh / prodoren mraz hud, oster ◊ geogr. prodorna dolina dolina, ki nastane s poglabljanjem rečne struge ob dviganju zemeljskega površja; obrt. prodorna žica žica za odmašitev, očiščenje zamašenega dimnika prodórno prisl.: prodorno misliti ♪
  24.      proizvódnja  -e ž (ọ̑) 1. načrtno, organizirano delanje, pridobivanje predmetov, stvari za zadovoljevanje določenih potreb: modernizirati, organizirati proizvodnjo; avtomatizirana proizvodnja; proizvodnja avtomobilov, čevljev; proizvodnja za izvoz, za trg; stroški proizvodnje / proizvodnja bakra, premoga / družbena, obrtniška, socialistična proizvodnja; industrijska, kmetijska proizvodnja / delati, zaposliti se v proizvodnji v tovarni, proizvodni organizaciji; v delavnici, ne v pisarni; pren., ekspr. proizvodnja poezije, proze // v rodilniku, s prilastkom način, kako je kaj proizvedeno: izdelki standardne proizvodnje // v rodilniku, s prilastkom izraža, da je kaj takega izvora, kot določa prilastek: avtomobili domače proizvodnje; siri, vina francoske proizvodnje ♦ ekon. enostavna blagovna proizvodnja blagovna proizvodnja manjšega obsega, pri kateri je proizvajalec sam lastnik proizvajalnih sredstev; masovna ali množična proizvodnja organizirana v velikem obsegu; materialna proizvodnja; primarna proizvodnja v primarnih dejavnostih 2. navadno s prilastkom s takim delanjem, pridobivanjem v določenem času narejena količina predmetov, stvari: prodali so že vso letošnjo proizvodnjo / dnevna, mesečna, tedenska proizvodnja blaga / lanska knjižna proizvodnja lani izdane knjige / proizvodnja pada, raste proizvodnost ♪
  25.      proletariát  -a m (ȃ) 1. v kapitalizmu delavski razred: izkoriščati, organizirati proletariat; razredni boj med proletariatom in buržoazijo / industrijski, kmečki, obrtniški proletariat; mestni, vaški proletariat ♦ polit. diktatura proletariata oblika politične oblasti delavskega razreda v prehodnem obdobju od kapitalizma k socializmu 2. ekspr. ljudje, ki nimajo večjega premoženja: niso je sprejeli v svojo družbo, ker je izhajala iz proletariata ♪

   276 301 326 351 376 401 426 451 476 501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA