Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

OBE (76-100)

76.      drobencljáti  -ám [bǝn in ben] nedov. (á ȃ) ekspr. hoditi s kratkimi, hitrimi koraki; drobiti: pred njim je drobencljala drobna starka; urno je drobencljala ob možu ♪
77.      drobentéti  -ím [nenaglašeno tudi bǝn] nedov. (ẹ́ í) ekspr., redko hoditi s kratkimi, hitrimi koraki; drobiti: gledali so jo, kako je drobentela preko ceste ♪
78.      drobentíti  -ím [nenaglašeno tudi bǝn] nedov. (ȋ í) ekspr., redko hoditi s kratkimi, hitrimi koraki: drobiti: vsa zasopla je drobentila za sinom; pren. kazalček na uri je enakomerno drobentil ♪
79.      dróbež  -a m (ọ̑) nar. majhni otroci; drobiž: vzela [je] najmanjšega na roke, ga poljubila na mrzla usta in dejala s smehljajem proti drugim, ki so stali v vrsti pred njo: »No, drobež, ali ste le prišli.« (Prežihov) ♪
80.      dvódôben  -bna -o prid. (ọ̑-ó ọ̑-ō) muz. ki obsega dve dobi: dvodobni takt / polka je dvodoben ples ♪
81.      dvóinpólsôben  -bna -o [u̯s] prid. (ọ̑-ọ̑-ō) v zvezi dvoinpolsobno stanovanje stanovanje, ki ima dve sobi in kabinet: zamenjati dvoinpolsobno stanovanje za trisobno ♪
82.      dvósôben  -bna -o prid. (ọ̑-ō) v zvezi dvosobno stanovanje stanovanje, ki ima dve sobi: kupiti dvosobno stanovanje ♪
83.      enakoróben  -bna -o prid. (ọ̑) geom. ki ima enako dolge robove: enakorobna piramida, prizma ♪
84.      enobé  -ja m, tudi neskl. (ẹ̑) pog., kratica narodnoosvobodilni boj (jugoslovanskih narodov med drugo svetovno vojno): ima odlikovanja iz enobeja [NOB] ♪
85.      ênobeséden  -dna -o prid. (ē-ẹ̑) ki obstoji iz ene besede: enobesedni odgovor ♪
86.      ênodôben  -bna -o prid. (ē-ó ē-ō) muz. ki obsega eno dobo: enodobni takt ♪
87.      enodôben  -bna -o prid. (ó ō) gozd., v zvezi enodobni gozd gozd, ki ima drevesa približno enake starosti ♪
88.      ênoinpólsôben  -bna -o [u̯s] prid. (ē-ọ̑-ō) v zvezi enoinpolsobno stanovanje stanovanje, ki ima eno sobo in kabinet: kupiti enoinpolsobno stanovanje ♪
89.      ênosôben  -bna -o prid. (ē-ō) v zvezi enosobno stanovanje stanovanje, ki ima eno sobo: kupiti enosobno stanovanje ♪
90.      flóbert  -a m (ọ̑) puška za streljanje na kratke razdalje: streljati s flobertom ♪
91.      flóbertovka  -e ž (ọ̑) pog. flobert ♪
92.      garderóben  -bna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na garderobo: garderobna stena / garderobni listek / garderobna omara ♪
93.      garderobêr  -ja m (ȇ) moški, ki dela v garderobi: dobil je službo garderoberja ♦ gled. uslužbenec, ki skrbi za gledališke kostume in pomaga igralcem pri oblačenju ♪
94.      garderobêrka  -e ž (ȇ) ženska, ki dela v garderobi: garderoberka je imela veliko dela ta večer ♦ gled. uslužbenka, ki skrbi za gledališke kostume in pomaga igralkam pri oblačenju ♪
95.      globél  -i [eu̯ tudi el] ž (ẹ̑) 1. manjša, globlja vdolbina, navadno v valovitem svetu: soteska se na koncu razširi v majhno globel; hiše se stiskajo v majhni globeli; taborili so v gozdni globeli; pren., pesn. globeli človeških src 2. knjiž. jamica, vdolbina: oči so mu izstopile iz globeli ♪
96.      globélica  -e ž (ẹ̑) star. jamica, vdolbinica: globelice na licih ♪
97.      glôben  tudi glóben -bna -o (ō; ọ̄) pridevnik od globa: ko se je vrnil k avtu, je našel na njem pritrjen globni listek ♪
98.      globéti  -ím nedov. (ẹ́ í) brezoseb., zastar. udirati se, ugrezati se: na močvirju jim je hudo globelo ♪
99.      glóbetrôtter  -ja [globtroter] m (ọ̑-ȏ) knjiž. kdor potuje po svetu, navadno brez določene naloge; svetovni potnik: bil je pravi globetrotter, saj je prepotoval že skoraj ves svet ♪
100.      gnilôben  -bna -o prid. (ó ō) nanašajoč se na gnilobo: gnilobni proces; gnilobna infekcija / gniloben vonj / gnilobna miselnost ◊ biol. gnilobne bakterije bakterije, ki povzročajo gnitje; čeb. gnilobna zalega zalega, obolela za hudo gnilobo ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226