Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

OBE (201-225)



  1.      obzóben  -bna -o prid. (ọ̑) ki je, se nahaja ob zobeh: obzobno tkivo
  2.      oddrobentéti  -ím [nenaglašeno tudi bǝn] dov. (ẹ́ í) ekspr. oditi s kratkimi, hitrimi koraki; oddrobiti: oddrobentela je iz sobe; oddrobentel je za materjo
  3.      ogrobéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž., redko postati trd, neobčutljiv: roke so mu pri delu ogrobele
  4.      október  -bra m (ọ́) deseti mesec v letu: opraviti dogovorjeno delo do prvega oktobra / zgodilo se je (meseca) oktobra lani / sončni oktober oktobrsko vreme; ekspr. zlati oktober prevladujoča rumena, zlata barva narave v oktobru / oktober in Oktober oktobrska revolucija
  5.      onodôben  -bna -o prid. (ó ō) knjiž. takraten: iz knjige spoznamo mišljenje in življenje onodobnih ljudi; onodobno slikarstvo
  6.      ozóbec  -bca m (ọ̑) vet. del, ki se prikuje, privije na krake podkve za preprečevanje drsenja: na asfaltu se poznajo sledovi ozobcev
  7.      ozóbek  -bka m (ọ̑) nar. ostanek grozda, s katerega so obrane jagode: prazen ozobek je vrgel čez latnik
  8.      paróbek  -bka m (ọ̑) 1. po podiranju drevja preostali del debla; štor: iz parobkov so pognale mladike; zasaditi sekiro v parobek; sedeti na parobku 2. knjiž. rob, obrobje (gozda): priti na parobek / parobek gozda
  9.      pétdôben  -bna -o prid. (ẹ̑ẹ̑-ō) muz. ki obsega pet dob: petdobni takt
  10.      plesnôben  -bna -o prid. (ó ō) nanašajoč se na plesnobo, plesen: plesnoben vonj / plesnobni proces ♦ agr. plesnobni prah trosi čopičastih plesni na grozdju, siru
  11.      plinobetón  -a m (ọ̑) grad. lahki beton, pri katerem se zaradi nekaterih kemičnih snovi med izdelavo razvija plin, ki povzroča luknjičavost: tovarna plinobetona
  12.      pobêbiti se  -im se tudi pobébiti se -im se dov.; ẹ́ ẹ̑) ekspr. postati omejen, nespameten, neumen: na starost se je pobebil
  13.      póbec  -bca m (ọ̑) pog. fant, deček: pobci so razbili okno; kuštrav pobec / bil je še pobec, ko je moral že delati / svoja dva pobca komaj kroti sinova
  14.      pobedastéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati omejen, nespameten, neumen: postaral se je in pobedastel
  15.      pobég  -a m (ẹ̑) zastar. kdor (z)beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo; begunec: pobegi so ropali in ubijali
  16.      pobèg  in pobég -éga m ( ẹ́; ẹ̑) glagolnik od pobegniti: pripravljali so pobeg iz taborišča; skriven, uspel pobeg; poskus pobega; načrt za pobeg / zanj je bil nujen pobeg iz hrupa ∙ žarg., šport. skupina kolesarjev se je odločila za pobeg je pospešila vožnjo
  17.      pobégel  -gla -o [ǝ] prid. (ẹ́) ki je pobegnil: pobegle taboriščnike so kmalu ujeli / njen pobegli mož je pisal; pren., ekspr. pobeglo otroštvo; sam.: stekel je za pobeglim in ga dohitel
  18.      pobégniti  -em dov., tudi pobegníte; tudi pobegníla (ẹ́ ẹ̑) 1. z begom zapustiti kraj (trenutnega) bivanja: nekaj jih je pobegnilo, druge so ujeli; pobegniti iz taborišča; pred okupatorjem je pobegnil k partizanom / pes mu je pobegnil ušel; pobegniti iz boja, od vojakov dezertirati 2. ekspr. hitro, nepričakovano oditi: ko je vstopil on, je pobegnila iz sobe; pobegniti od doma; pren. mladost je pobegnila 3. ekspr., z dajalnikom umakniti se pred čim, izmakniti se čemu: dolžnosti ne smeš pobegniti; pobegniti hrupu, šumu ● kazen mu ne pobegne mu ne uide; žarg., šport. prvi trije tekmovalci so pobegnili šele v zadnjem krogu pospešili tek; pobegnila je od moža odšla je od njega, zapustila ga je
  19.      pobeléti  -ím dov., pobéli (ẹ́ í) postati bel, svetel: ušesa so mu od mraza pobelela
  20.      pobelína  -e ž (í) alp. tanka plast (novega) snega: po strminah leži pobelina
  21.      pobelíti 1 in pobéliti -im dov. ( ẹ́) 1. pokriti (stene) z beležem ali z belilom: pobeliti hišo, sobo; svetlo pobeliti; pren. sneg je pobelil hribe 2. narediti kaj bolj belo ali razbarvati; obeliti: sonce pobeli platno / platinasto pobeliti lase ● ekspr. cenzura je pobelila del poročila izločila del že stavljenega besedila, tako da je na njegovem mestu prazen prostor pobéljen -a -o: pobeljeni lasje; belo pobeljena soba ∙ ekspr. ta človek je pobeljen grob se kaže boljšega, kot je
  22.      pobelíti 2 in pobéliti -im dov. ( ẹ́) z beljenjem, dodajanjem maščobe porabiti: pobeliti vso mast
  23.      poberín  -a m () etn. spremljevalec maškar, ki pobira darove, znan v Brkinih: poberin brez maske in s košaro
  24.      poberúh  -a m (ū) zastar. september: poberuh in kozoprsk
  25.      pobesedováti  -újem tudi pobesédovati -ujem dov.; ẹ̑) knjiž. pogovoriti se: po večerji sta še pobesedovala; malo je pobesedoval z njo o otrocih

   76 101 126 151 176 201 226 251 276 301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA