Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
OBE (134-158) 
- izgobezdáti -ám tudi zgobezdáti -ám dov. (á ȃ) pog., slabš. nepremišljeno reči, povedati: vse je izgobezdal sosedom ♪
- izobések -ska m (ẹ̑) redko izvesek ♪
- izobésiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) obesiti na vidno mesto: izobesiti cenik, razglas; po vsem mestu so izobesili zastave izobéšen -a -o: zastave so bile že izobešene ♪
- izobéšati -am nedov. (ẹ́) obešati na vidno mesto: za praznik dela izobešati rdeče zastave ♪
- iztrobezljáti -ám dov. (á ȃ) slabš. nepremišljeno reči, povedati: iztrobezljal je vse, kar je vedel ♪
- kamenodôben -bna -o prid. (ó ō) nanašajoč se na kameno dobo: kamenodobna jama, naselbina / kamenodobno orožje ♪
- kislôben -bna -o prid. (ó ō) nekoliko kisel: kisloben sad / je kislobnega okusa ♪
- klôbec -bca tudi klôpec -pca m (ó) nar. klobčič: pletilke je zataknila v klobec / klobec volne / fant se je zvil v klobec ♪
- klôbek -bka in klôpek -pka m (ó) klobčič: klobek se je zavozlal / klobek črne volne / zvit je v klobek ♪
- kratkobeséden -dna -o prid. (ẹ̑) redkobeseden: ves večer je bila bolj kratkobesedna ♪
- kratkodôben -bna -o prid. (ó ō) knjiž. kratek, kratkotrajen: kratkodobno veselje ♪
- ledenodôben -bna -o prid. (ó ō) nanašajoč se na ledeno dobo: ledenodobne usedline; ledenodobne živali ♦ antr. ledenodobni človek človek iz ledene dobe, ki je živel v votlinah, jamah ♪
- lenôben -bna -o prid. (ó ō) 1. ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti: postajati zaspan in lenoben; lenobna kobila / prevzela ga je lenobna omotica 2. nekoliko len: dobil je neumno in lenobno ženo / lenobna ravnodušnost / pospešiti lenobne korake / široka in lenobna reka / lenobno življenje nedejavno, brezdelno lenôbno prisl.: počasi in lenobno delati; lenobno se greti na soncu; lenobno se je napotil za čredo ♪
- lepobeséden -dna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govori: lepobeseden govornik / lepobeseden govor ♪
- lepobesédje -a s (ẹ̑) knjiž. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje: govornik pogosto zaide v lepobesedje ♪
- lepobesédnik -a m (ẹ̑) knjiž. kdor lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govori: zgovoren lepobesednik ♪
- lepobesédnost -i ž (ẹ̑) knjiž. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje: govorniška lepobesednost ♪
- lobélija -e ž (ẹ́) vrtn. nizka okrasna rastlina s številnimi modrimi, belimi ali rdečimi drobnimi cveti, Lobelia: vsejati lobelije ♪
- malobeséden -dna -o prid. (ẹ̑) redkobeseden: malobeseden človek; postal je malobeseden // knjiž., redko ki obsega malo besed: malobeseden odgovor ♪
- malobesédnost -i ž (ẹ̑) redkobesednost: njegovo malobesednost je bolj cenil kot zgovornost nekaterih drugih znancev / malobesednost odgovora ♪
- maščôben -bna -o prid. (ó ō) nanašajoč se na maščobo: s telovadbo odpraviti maščobne blazinice na nogah; maščobna kapljica / maščobna olja / maščobna umazanija ◊ anat. maščobna celica celica, ki shranjuje maščobne kapljice; maščobno tkivo; kem. maščobna kislina alifatska kislina z eno karboksilno skupino in s sodim številom ogljikovih atomov; med. maščobna embolija embolija s kepicami maščobe ♪
- medlôben -bna -o [med in mǝd] prid. (ó ō) redko medlikast: medloben dan ♪
- mèdzóben -bna -o prid. (ȅ-ọ̄) ki je, obstaja med zobmi: medzobni prostor ♦ lingv. medzobni soglasnik soglasnik, ki se tvori s konico jezika ob sekalcih ♪
- mehkôben -bna -o prid. (ó ō) ekspr. 1. popustljiv, prizanesljiv: ne bodi preveč mehkoben z njimi; mehkobna ženska 2. ganljiv, čustven: ta prizor je preveč mehkoben; mehkobna glasba, pesem 3. nekoliko mehek: mehkobne ustnice / mehkobno jesensko sonce mehkôbno prisl.: mehkobno govoriti ♪
- mikróben -bna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na mikrobe: mikrobna protoplazma / mikrobni fermenti; mikrobne bolezni / bil je dober poznavalec mikrobnega sveta ♪
9 34 59 84 109 134 159 184 209 234 
