Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

OBE (101-125)



  1.      gnusôben  -bna -o prid. (ó ō) ekspr. gnusen: gnusobne stenice / gnusoben vonj
  2.      góbec  -bca m (ọ̑) 1. prednji, navadno podaljšani del glave z ustno odprtino pri nekaterih sesalcih in ribah: konjem so se penili gobci; seči z gobcem po hrani; slinast pasji gobec / jezik mu je visel iz gobca; pes ima kost v gobcu; morski pes je plaval s široko odprtim gobcem 2. nizko obraz: z veseljem bi mu razbil gobec; kar pljunil bi ti v gobec // usta: zbil ti bom zobe iz gobca / počiti, udariti, usekati koga po gobcu ∙ nizko glej, da boš gobec držal da ne boš česa povedal, rekel; nizko ta pa ima gobec zna spretno govoriti, prepričevati; nizko z eno besedo mu je zamašil gobec mu onemogočil ugovarjanje; nizko zapri gobec! nehaj govoriti, molči; nizko dobili so jih po gobcu bili so tepeni, kaznovani zaradi predrznega, zabavljivega govorjenja; nizko ima dolg, grd gobec opravlja, grdo govori; nizko sam gobec ga je samo govori, ne stori pa ničesar 3. nizko kdor veliko, predrzno govori: to ti je gobec; bil je strašen gobec / kot psovka ne boš še tiho, gobec 4. ekspr. prednji del česa: čevlji so imeli stolčene gobce; gobec avtomobila
  3.      gobelin  -a [-belín tudi -blên] m (; ) ročno tkana stenska slika z umetniškimi, zlasti figuralnimi upodobitvami: dvorano so krasile freske in gobelini; dragoceni gobelini; gobelini z lovskimi prizori // tkanina z ročno ali strojno vtkanimi slikami ali cvetličnimi vzorci: prevleči naslanjače z gobelinom
  4.      gobelinka  -e [-belín- tudi -blên-] ž (; ) tekst. volnena nit za izdelavo gobelinov
  5.      gobelinski  -a -o [-belín- tudi -blên-] prid. (; ) nanašajoč se na gobelin: gobelinske delavnice ♦ obrt. gobelinski vbodi vbodi, ki posnemajo tkalsko tehniko pri gobelinu
  6.      gobezdáč  -a m (á) pog., slabš. kdor (rad) veliko, predrzno govori: imeli so ga za gobezdača; bil je neznosen gobezdač; gobezdači in kričači
  7.      gobezdálo  -a s (á) pog., slabš. kdor (rad) veliko, predrzno govori: bil je vetrnjak in gobezdalo // nizko usta: razčesnil ti bom gobezdalo, da te bo minilo govoriti o naši hiši ∙ nizko zapri že enkrat svoje gobezdalo nehaj govoriti, molči
  8.      gobezdánje  -a s () glagolnik od gobezdati: ni mogel več prenašati njegovega gobezdanja; prazno gobezdanje
  9.      gobezdáški  -a -o prid. (á) pog., slabš. ki (rad) veliko, predrzno govori: bil je zelo gobezdaški
  10.      gobezdáti  -ám nedov.) pog., slabš. veliko, predrzno govoriti: rad je gobezdal; zmerom samo gobezda // nizko govoriti: gobezdati neumnosti
  11.      gobezdàv  -áva -o prid. ( á) pog., slabš. ki (rad) veliko, predrzno govori: gobezdav bahač; bil je gobezdav in objesten / že pri prvem razgovoru je bil piker in gobezdav
  12.      gobezdávec  -vca m () pog., slabš. kdor (rad) veliko, predrzno govori: predrzen paglavec in gobezdavec
  13.      gobezdávost  -i ž (á) pog., slabš. lastnost človeka, ki (rad) veliko, predrzno govori: motila ga je njegova zaletava gobezdavost
  14.      gobezdúlja  -e ž (ú) pog., slabš. ženska, ki (rada) veliko, predrzno govori: je čisto navadna gobezdulja
  15.      golóbec  -bca m (ọ̑) star. golob, golobček: trositi golobcem zrna; bel kot golobec
  16.      gonôben  -bna -o prid. (ó ō) zastar. uničujoč, poguben: gonoben potres
  17.      gostobeséden  -dna -o prid., gostobesédnejši (ẹ̑) ki (rad) z mnogo besedami, obširno govori, pripoveduje: gostobeseden človek; ni še slišal tako gostobesednih govornikov; nikdar ni bil gostobeseden / gostobeseden opis; gostobesedna hvala gostobesédno prisl.: gostobesedno pripovedovati
  18.      gostobeséditi  -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. gostobesedno govoriti, pripovedovati: gostobesedil ji je neumnosti; ona rada gostobesedi
  19.      gostobesédje  -a s (ẹ̑) knjiž. gostobesedno govorjenje, pripovedovanje: na njeno molčanje je odgovorila z gostobesedjem / njegovi verzi so pretirano gostobesedje
  20.      gostobesédnež  -a m (ẹ̑) ekspr. gostobeseden človek: nerada je poslušala tega gostobesedneža
  21.      gostobesédnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost gostobesednega: očitali so mu gostobesednost in razvlečenost / s svojo gostobesednostjo je skrbel za kratkočasje
  22.      grdôbec  -bca m (ó) redko grdoba, grdež
  23.      grdôbež  -a m () ekspr., redko malopriden, malovreden človek: malopridneži in grdobeži
  24.      grenkôben  -bna -o prid. (ó ō) nekoliko grenek: grenkobna regratova solata / grenkoben okus / izgubljal se je v nejasnem, grenkobnem razmišljanju
  25.      grôbek  -bka m (ō) nav. ekspr. manjšalnica od grob: otroški grobki; zeleni grobek ♦ rel. majhna vdolbina z relikvijami sredi oltarja

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA