Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

OBA (55-79)



  1.      dobavíteljski  -a -o prid. () nanašajoč se na dobavitelje: dobaviteljski računi / upoštevanje dobavnih rokov je dobaviteljska dolžnost
  2.      dobavítev  -tve ž () redko dobava: dobavitev surovin
  3.      dobáviti  -im dov.) oskrbeti kupca z naročenim blagom: ne moremo vam dobaviti kuriva v tako kratkem času; dobaviti živila v večjih količinah // redko dostaviti, poslati: dobaviti špecerijo na dom
  4.      dobavítven  -a -o () pridevnik od dobavitev: držati se dobavitvenega roka
  5.      dobavljáč  -a m (á) redko dobavitelj
  6.      dobávljanje  -a s (á) glagolnik od dobavljati: dobavljanje blaga za široko potrošnjo
  7.      dobávljati  -am nedov. (á) oskrbovati kupca z naročenim blagom: hotelu dobavlja kmetijska zadruga; dobavljati sadje in vino; dobavljati v dogovorjenih rokih // redko dostavljati, pošiljati: dobavljati zelenjavo na trg
  8.      dobavljív  -a -o prid. ( í) ki se da dobaviti: premog bo dobavljiv čez dva meseca
  9.      dobávnica  -e ž () 1. adm. listina, ki navaja vsebino pošiljke in jo spremlja od izročitelja do prejemnika: poslati blago z dobavnico 2. zastar. dobaviteljica
  10.      dobávnik  -a m () redko dobavitelj: pogajati se z dobavniki
  11.      dróba  in drôba -e ž (ọ́; ó) petr. usedlina z drobci starejših usedlin in magmatskih kamnin
  12.      drugobárven  -vna -o prid. () ki je druge, drugačne barve: drugobarvne proge na čevljih; našitki iz drugobarvnega blaga / drugobarvno dekle drugopoltno dekle
  13.      dvóbárven  -vna -o prid. (ọ̑-) ki je dveh barv: dvobarvni trak; dvobarvne tkanine / dvobarvni napis nad trgovino / dvobarvni tisk
  14.      dvóbárvnost  -i ž (ọ̑-) lastnost, značilnost dvobarvnega: dvobarvnost reklamnih napisov / dvobarvnost tkanine jo je odbijala
  15.      dvóbázen  -zna -o prid. (ọ̑-) kem., v zvezi dvobazna kislina kislina, v kateri se lahko dva vodikova atoma zamenjata s kovino
  16.      enakobárven  -vna -o prid. () ki je enake barve: zašiti obleko z enakobarvnim sukancem ♦ šah. enakobarvna lovca dva bela ali dva črna lovca
  17.      ênobárven  -vna -o prid. (ē-) ki je ene barve: enobarven trak; enobarvna srajca; enobarvne tkanine / enobarvni tisk; enobarvne slike ♦ fiz. enobarvna svetloba svetloba, ki jo sestavlja valovanje ene same valovne dolžine
  18.      garderóba  -e ž (ọ̑) 1. prostor za shranjevanje obleke, prtljage: oddati plašč v garderobo / kovček je dal v garderobo na postaji v shrambo za prtljago // prostor za preoblačenje; oblačilnica: zraven telovadnice so garderobe in prhe; igralska garderoba; garderoba kopališča 2. oblačila, ki jih kdo ima: ima bogato garderobo; dopolniti poletno garderobo; na potovanju je dežnik nepogrešljiv del osebne garderobe / študentje so si izposodili kostume za igro iz gledališke garderobe; pren., knjiž. metafore so vzete iz ekspresionistične garderobe
  19.      glôba  tudi glóba -e ž (ó; ọ́) denarna kazen: naložiti komu globo; plačati globo; sodišče ga je kaznovalo z globo ♦ jur. pogodbena globa dogovorjena odškodnina za primer neizpolnitve ali nepravilne izpolnitve pogodbe
  20.      globáča  -e ž (á) 1. manjša, globlja vdolbina, navadno v valovitem svetu: pod vrhom je globača, porasla s trnjem in robidami; gozdna globača; temačna globača 2. redko globoko zajedena kolovozna pot: v dolino smo prihajali po globačah
  21.      globál  -a m () publ. celotna vsota, celoten znesek: povečati proračunski global / sredstva so se v globalu zvišala za en odstotek v celoti / finančni načrt je izdelan samo v globalu
  22.      globálen  -lna -o prid. () publ. 1. celoten, skupen: globalni prejemki; globalna površina gozdov; globalno zvišanje mezd / globalne raziskave problema ki obravnavajo problem v celoti, brez podrobnosti / napisal je globalno in zelo ostro kritiko 2. približno podan, okviren, splošen: razpolagamo samo z globalnimi podatki; globalen program ekonomskega razvoja 3. nanašajoč se na vso zemljo, ves svet: sistem globalne televizije / globalna raketa raketa, ki lahko doseže poljubno točko zemeljske površinesoc. globalna družba bolj ali manj razlikujoča se politična, gospodarska in kulturna celota človeštva, zlasti v okviru državne tvorbe; šol. globalni pouk pouk, ki ni razdeljen po predmetih, celostni pouk; globalna metoda metoda pri pouku branja, po kateri se izhaja iz besed in stavkov, ne iz zlogov, celostna metoda globálno prisl.: globalno določati proizvodnjo; ugotovitve je treba jemati globalno; delež se je, globalno vzeto, zmanjšal v celoti
  23.      globalíst  -a m () ped. pristaš globalne metode pri pouku branja
  24.      globánja 1 -e ž (á) manjša globel, kotanja: kraška globanja / na dnu globanje je bila voda / izkopali so si v snegu globanjo in v njej prenočili
  25.      globánja 2 -e ž (á) nar. vzhodno užitna goba s svetlo rjavim ali s temno rjavim klobukom; jurček: nabiral je lisičke in globanje

   1 5 30 55 80 105 130 155 180 205  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA