Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

OBA (5-29)

5.      obájati  -am dov. (ȃ) knjiž. začarati, očarati: obajal ga je / domišljija obaja razum ♪
6.      obákraj  prisl. (ȃ) knjiž. na obeh straneh: potok je obakraj obrasel z vrbami; vojaki so obstopili stezo obakraj / z rokama se je oprl na obakraj ob klop ♪
7.      obákraj  predl. (ȃ) knjiž., z rodilnikom na obeh straneh: vojake je postavil obakraj ceste; obakraj potoka se razprostirajo riževa polja / plašno je pogledoval obakraj gazi po obeh straneh ♪
8.      obákrat  prisl. (ȃ) poudarja skupnost, povezanost dveh ponovitev: dvakrat je delal izpit in obakrat je padel ♪
9.      obál  -i ž (ȃ) star. obala: strma morska obal / prostrana obal z visokimi palmami ♪
10.      obála  -e ž (ȃ) pas zemlje ob morju, jezeru: urediti, utrditi obalo; kamnita, peščena obala / usmeriti ladjo k obali; stati na obali; voziti se ob obali / morska obala // svet ob morju, jezeru: obala se počasi spušča proti morju; več sto kilometrov dolga obala; gričevnata, razčlenjena obala / slovenska obala ◊ geogr. obala meja med kopnim in morjem, jezerom; navt. operativna ali pristajalna obala urejena za pristajanje ladij ♪
11.      obálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na obalo: obalna cesta; obalna mesta; obalno področje / obalni zid ♦ jur. obalno morje del morja, ki je pod izključno oblastjo države, kateri pripada obala; navt. obalna plovba promet po obalnem morju med pristanišči iste države; kapitan obalne plovbe do 1973 čin v trgovski mornarici, za stopnjo višji od poročnika trgovske mornarice, ali nosilec tega čina ♪
12.      obalíti  -ím dov., obálil (ȋ í) star. vreči, podreti: zgrabil ga je za nogo in obalil / krogla ga je obalila na tla / obaliti tovor s konja ♪
13.      obálten  -tna -o [u̯t] prid. (á ā) nar. 1. zelo velik, zelo debel: obalten čok; obalten nahrbtnik / obaltni čevlji / obaltna ženska nerodna, okorna 2. nespodoben, neprimeren: prepevati obaltne pesmi ♪
14.      obára  -e ž (ȃ) 1. juhi podobna jed iz mesa in zelenjave: skuhati obaro; naročiti obaro z žganci / kunčja, telečja obara 2. zastar. zvarek, prevretek: pripraviti obaro iz korenin ♪
15.      obárek  -rka m (ȃ) redko zvarek, prevretek: obarek iz korenin ♪
16.      obáren  -rna -o prid. (ȃ) gastr., navadno v zvezi obarna juha juha, podobna obari: zdrobovi vložki v obarni juhi ♪
17.      obáriti  -im tudi obaríti -ím dov., obáril (ā ȃ; ȋ í) na hitro prekuhati ali politi kaj z vrelo vodo: obariti paradižnik; obariti pečenice pred pečenjem obárjen -a -o tudi obarjèn -êna -o: obarjene krvavice ♪
18.      obarjálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na obarjanje²: obarjalni postopek / obarjalna kopel ♪
19.      obárjanje ¹ -a s (á) glagolnik od obarjati¹: čiščenje in obarjanje zelenjave ♪
20.      obárjanje ² -a s (á) glagolnik od obarjati²: obarjanje sulfidov iz raztopin; obarjanje in filtriranje ♪
21.      obárjati ¹ -am nedov. (á) na hitro prekuhavati ali polivati kaj z vrelo vodo: obarjati fižol; obarjati krvavice ♪
22.      obárjati ² -am nedov. (á) kem. s kemičnimi reakcijami izločati iz raztopine v obliki trdnih ali tekočih delcev: obarjati s kemičnimi reagenti; obarjati se v kosmičih ♪
23.      obárvanje  -a s (ȃ) glagolnik od obarvati: obarvanje lesa, tkanine / miljejsko obarvanje oseb ♪
24.      obárvanost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost obarvanega: enakomerna obarvanost kože; obarvanost kril pri metuljih / čustvena obarvanost balade; narečna obarvanost jezika; zvočna obarvanost ♪
25.      obárvati  -am dov. (ȃ) 1. dati čemu kako barvo: primesi različno obarvajo diamant; pri trohnobi se les rdečkasto obarva / ekspr. jeza ji je obarvala obraz z rdečico // navadno s prislovom dati čemu določene poteze, značilnosti: pisatelj je plastično obarval razcep med starimi in mladimi; politično obarvati dogodke; obarvati jezik z narečnimi besedami 2. redko pobarvati: obarvati stene z apnom ◊ med. obarvati histološki preparat obárvan -a -o: čustveno obarvane besede; rdeče obarvana jabolka ♪
26.      obáviti  -im dov. (á ȃ) zastar. opraviti: svoje delo je že obavil ♪
27.      obávljati  -am nedov. (á) zastar. opravljati: službo je vestno obavljal ♪
28.      akrobácija  -e ž (á) težko izvedljiva, tvegana telesna vaja: delati, izvajati razne akrobacije; vratolomne akrobacije artistov; pren. miselne akrobacije ♦ aer. letalska akrobacija hoteno nenavadno gibanje letala med poletom ♪
29.      akrobát  -a m (ȃ) kdor dela akrobacije: bil je žongler in akrobat; cirkuški, varietejski akrobat; akrobat na vrvi; zvira se ko kak akrobat ♪

   1 5 30 55 80 105 130 155 180 205