Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

OBA (301-325)


  1.      tolščôba  -e [u̯š] ž (ó) star. maščoba: v tkivu se nabira tolščoba ♪
  2.      toplobárven  -vna -o prid. (ȃ) ki je tople barve: rožast vzorec na toplobarvnem ozadju ♪
  3.      trdôba  -e ž (ó) zastar. trdost: trdoba tkiva / očitati komu trdobo strogost, neprizanesljivost / trdoba kmečkega stanu težavnost ♪
  4.      trhlôba  -e ž (ó) redko trohnoba: trhloba lesa / duh po trhlobi ♪
  5.      tróba  -e ž (ọ́) preprosto glasbilo v obliki na koncu lijakasto razširjene cevi, v katero se piha: narediti si trobo iz lubja; otroške trobe; trobi podoben cvet // kar je po obliki temu podobno: z rokami je napravil trobo pred usti / troba starega gramofona; vodna troba vodni vrtinec / knjiž. dati signal s trobo s hupo ∙ nar. držati, narediti trobo kazati, pokazati jezo, nejevoljo z naprej potisnjenimi ustnicami ♦ vrtn. jasminova troba okrasna vzpenjavka s pernatimi listi in velikimi zvončastimi oranžnimi ali rdečkastimi cveti v socvetjih, Campsis radicans ♪
  6.      trobáč  -a m (á) 1. redko kdor igra, trobi na trobo: trobač na stolpu je zatrobil 2. zastar. trobentač: pihalci in trobači ♪
  7.      tróbar  -ja m (ọ̑) 1. redko kdor igra, trobi na trobo: graščinski trobar 2. zastar. trobentač: bataljonski trobar je glasno zatrobil ♪
  8.      tróbárven  -vna -o prid. (ọ̑-ȃ) ki je treh barv: trobarvni trak; trobarvna grafika / trobarvni gonič gonič rjave barve s črno zgornjo dlako po hrbtu, trupu in z belimi lisami po vratu, šapah in na konici repa ♪
  9.      tróbárvnica  -e ž (ọ̑-ȃ) knjiž. tribarvna zastava: izobesiti trobarvnico; slovenska trobarvnica // trak z barvami te zastave: s trobarvnico ovit šopek ♪
  10.      tróbast  -a -o prid. (ọ́) 1. podoben trobi: trobast cvet; pes s trobastim gobčkom 2. ekspr. ki ima naprej štrleče ustnice: trobasta ženska / trobasta usta ♪
  11.      trohnôba  -e ž (ó) razkroj, razpad organskih snovi zlasti zaradi delovanja vlage: trohnoba lesa / gozdna trohnoba / trohnoba je načela mlin ♦ gozd. lesna glivična bolezen, pri kateri se les razkraja, rjava trohnoba glivična bolezen zlasti iglavcev, pri kateri se les rjavo obarva // kar nastane s trohnenjem: odstraniti trohnobo; duh po trohnobi ♪
  12.      trpkôba  -e ž (ó) 1. lastnost, značilnost trpkega: trpkoba lesnik 2. ne zelo velika duševna bolečina, zlasti zaradi doživetega razočaranja: doživljati trpkobo / v njenem glasu je bila trpkoba ♪
  13.      turôba  -e ž (ó) knjiž. stanje žalostnega, mračnega človeka: s svojo vedrino mu je kmalu odgnala turobo / turoba jesenskih dni ♪
  14.      zaklobasáti  -ám dov. (á ȃ) nizko reči, povedati: velikokrat zaklobasa kako neumnost zaklobasáti se slabš. veliko in nespametno govoreč se zadržati kje predolgo: spet si se zaklobasal ♪
  15.      zakobacáti  -ám dov. (á ȃ) s težavo, nerodno premakniti se: otrok je zakobacal; v hlevu je nekaj zakobacalo; zakobacati z nogami // ekspr. nerodno, okorno iti: po vseh štirih je zakobacal k materi ♪
  16.      zakobáliti  -im dov. (ā ȃ) redko okobal zajahati: zakobaliti konja zakobáliti se ekspr. nerodno, okorno priti na kaj: zakobaliti se na voz ♪
  17.      zakolobáriti  -im dov. (á ȃ) ekspr. 1. narediti pri premiku krogu podobno pot; zakrožiti: pes zakolobari okrog dreves / zakolobariti v krogu / zakolobariti z dežnikom 2. začeti hoditi v kolobarjih, krogih: moral se je držati steze, sicer bi zakolobaril // začeti se premikati v kolobarjih, krogih: plamen zakolobari proti nebu / na strehi reševalnega avtomobila zakolobari rdeča luč se zavrti 3. redko nespretno, opotekaje se iti, stopiti; zakolovratiti: zakolobariti na drugo stran ceste; zakolobariti po pivnici ♪
  18.      zaobalíti  -ím dov., zaobálil (ȋ í) zastar. zaviti, oviti: zaobaliti kupljeno blago ♪
  19.      zarobántiti  -im dov. (á ȃ) ekspr. izraziti jezo, nejevoljo z glasnim govorjenjem, preklinjanjem: če je bilo kaj narobe, je zarobantil; zarobantil je, da mora biti dvorišče pospravljeno; zarobantiti nad sodelavcem ♪
  20.      zdróbast  -a -o prid. (ọ̑) podoben zdrobu: na cesti so raztreseni zdrobasti ostanki konjskih fig / sladkor je imel zdrobast videz ♪
  21.      zelenôba  -e ž (ó) slabš. mlad, neizkušen človek: kaj pa hoče tu, ta zelenoba ♪
  22.      zlatobárven  -vna -o prid. (ȃ) take barve kot zlato; zlat: zlatobarvni cvetovi; zlatobarvna polt ♪
  23.      zlôba  -e ž (ó) želja, da se komu namerno povzroča veliko trpljenje, velike težave: zloba ga je minila; šalo mu je vrnil brez najmanjše zlobe; to mu je prizadejal iz zlobe; z zlobo v duši mu je razkrival napake otrok // zlobnost: spoznati zlobo ljudi; velika zloba paznikov ∙ ekspr. človek z zlobo v očeh z zlobnim izrazom ♪
  24.      zobáč  -a m (á) ekspr. 1. človek z velikimi zobmi: ne poznam tega zobača 2. kdor kaj zoblje: pregnati zobače grozdja / škorci zobači ◊ zool. zobači morski sesalci s stožčastimi zobmi v ustih; zobati kiti ♪
  25.      zobálo  -a s (á) knjiž. vsi zobje v zgornji in spodnji čeljusti; zobovje: pri smehu pokazati zobalo; konjsko zobalo / umetno zobalo ♪

   176 201 226 251 276 301 326 351 376 401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA