Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

OBA (26-50)



  1.      obáviti  -im dov.) zastar. opraviti: svoje delo je že obavil
  2.      obávljati  -am nedov. (á) zastar. opravljati: službo je vestno obavljal
  3.      akrobácija  -e ž (á) težko izvedljiva, tvegana telesna vaja: delati, izvajati razne akrobacije; vratolomne akrobacije artistov; pren. miselne akrobacije ♦ aer. letalska akrobacija hoteno nenavadno gibanje letala med poletom
  4.      akrobát  -a m () kdor dela akrobacije: bil je žongler in akrobat; cirkuški, varietejski akrobat; akrobat na vrvi; zvira se ko kak akrobat
  5.      akrobátika  -e ž (á) spretnost, znanje izvajanja akrobacij: vaditi se v atletiki in akrobatiki / na programu je bilo tudi nekaj akrobatike akrobatskih nastopov, akrobacij; pren. besedna akrobatika ♦ šport. talna telovadba v preskokih, prevalih, premetih
  6.      akrobátka  -e ž () ženska, ki dela akrobacije: cirkuška akrobatka
  7.      akrobátski  -a -o prid. () nanašajoč se na akrobate ali akrobacijo: akrobatski nastop, ples / akrobatska spretnost; pren. piše v akrobatskem slogu ♦ aer. akrobatsko letalo letalo, zgrajeno za izvajanje akrobacij
  8.      akrobátstvo  -a s () redko akrobatika: uvajajo jih v akrobatstvo; pren. miselno akrobatstvo
  9.      aprobácija  -e ž (á) adm. uradna odobritev, potrditev: aprobacija šolske knjige, uradnega spisa
  10.      aprobacíjski  -a -o () pridevnik od aprobacija: aprobacijski odlok
  11.      bakrenobárven  -vna -o prid. () ki je bakrene barve: jesenski bakrenobarvni gozd
  12.      baobáb  -a m () bot. tropsko drevo z izredno debelim deblom; kruhovec: mogočen baobab
  13.      belôba  -e ž (ó) star. belina: beloba lilije
  14.      bledôba  -e ž (ó) raba peša bledica: mrtvaška bledoba mu je pokrila obraz
  15.      bleščôba  -e ž (ó) bleščava: bleščoba ga slepi; sončna bleščoba / pisana panorama bleščobe
  16.      bliščôba  -e ž (ó) star. bleščava: žareča bliščoba; zlata bliščoba neba / bajna bliščoba soban
  17.      bridkôba  -e ž (ó) zastar. bridkost: prevzela jo je strašna bridkoba
  18.      bujnobárven  -vna -o prid. () knjiž. ki je bujnih, živih barv: bujnobarvne slike; bujnobarvno polje
  19.      cinobarít  -a m () knjiž. rudnina živosrebrov sulfid; cinabarit
  20.      čarôba  -e ž (ó) knjiž., redko 1. čarovništvo: osumili so jo čarobe / verjeti v čarobe čarovnije 2. nenavadna, izredna lepota: čez pokrajino je razlita jutranja čaroba
  21.      čistôba  -e ž (ó) zastar. čistoča: javna in osebna čistoba
  22.      čóba  -e ž (ọ́) nav. mn., nar. vzhodno velika živalska ustnica; šoba: konj je grabil travo s slinastimi čobami // ustnice, usta: Taki imajo še materino mleko na čobah. Kaj ti vedo, kaj je zemlja (F. Godina)
  23.      čóbast  -a -o prid. (ọ́) nar. vzhodno ki ima debele ali naprej štrleče ustnice; šobast: čobasta ženska
  24.      črnôba  -e ž (ó) agr. glivična bolezen, pri kateri deli rastlin počrnijo: črnoba trtnih listov
  25.      dôba  -e ž (ó) 1. s prilastkom omejeno trajanje a) v katerem se kaj dogaja, zgodi: predplačnikom so podaljšali čakalno dobo; začela se je tekmovalna doba; zima je za naravo doba mirovanja / ekspedicija je opravila svojo nalogo pred nastopom deževne dobe b) ki je potrebno, namenjeno za kaj: delovna doba; izvolili so ga za eno mandatno dobo; poskusna doba obratovanja c) v življenju, bivanju: moška, otroška doba / z oslabljenim pomenom v dobi pubertete v puberteti / povprečna življenjska doba ljudi; pren. življenjska doba strojev 2. navadno s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred: doba civilizacije, napredka; to je najbolj razgibana doba tega obdobja; prehodna doba med kapitalizmom in socializmom / živimo v dobi tehnike / študij prazgodovinskih dob; kultura sedanje dobe; zlata doba rimske arhitekture / duh dobe / baročna, krščanska doba; v fevdalni dobi v fevdalizmu / velja za enega največjih umetnikov vseh dob vseh časov / star. tistih dob je bila to najboljša literarna revija v tistem času, takrat; do tistih dob se je o tem dogodku le malo govorilo dotistihdob; od tistih dob je preteklo že dvesto let odtistihdob 3. navadno s prilastkom omejeno trajanje kot del neomejenega trajanja; čas: od takrat je minila le kratka doba; dolgo dobo ga že nisem videl; v dobi desetih let se marsikaj spremeni 4. zastar. starost, leta: bil je močen človek srednje dobe ● atomska doba 20. stoletje; knjiž., ekspr. bil je pravi sin svoje dobe človek s tipičnimi značilnostmi časa, razmer, v katerih je živel, ustvarjalarheol. bronasta, kamena, železna doba; astr. obhodna doba čas, ki ga porabi eno nebesno telo, da obkroži drugo; bot. vegetacijska doba čas, ko rastlina raste in se razvija; čeb. brezpašna doba; fiz. nihajna doba čas, ki ga porabi nihajoče telo za pot od ene skrajne lege do druge in nazaj; geol. ledena doba starejša doba kvartarja; jur. pokojninska doba delovna doba, potrebna za dosego pokojnine; kem. razpolovna doba čas, v katerem razpade polovica atomov radioaktivne snovi; med. inkubacijska doba čas od okužbe do izbruha bolezni; ležalna doba čas, ko mora bolnik ležati; muz. doba osnovna metrična enota v taktu; šol. učna doba predpisan čas za izučitev v poklicu

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA