Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

OBA (255-279)


  1.      robávs  -a m (ȃ) slabš. 1. robat človek: pri tem robavsu s prijaznostjo nič ne opraviš 2. neroden, neuglajen človek: po njegovem vedenju se vidi, da je robavs 3. velik, zelo močen človek: ta robavs dvigne za tri može ♪
  2.      robávsast  -a -o prid. (ȃ) slabš. 1. robat, grob: robavsast, a dober sosed 2. neroden, neuglajen: robavsast hribovec ● ekspr. robavsast in plečat moški velik, zelo močen ♪
  3.      rožnobárven  -vna -o prid. (ȃ) knjiž. rožnat: rožnobarvni oblaki ♪
  4.      sámoosvobájanje  -a s (ȃ-á) knjiž. osvobajanje samega sebe: samoosvobajanje narodov, delavskega razreda / proces samoosvobajanja človeka ♪
  5.      sitnôba  -e ž (ó) ekspr. 1. sitnost: gospodarjevo sitnobo so težko prenašali / koliko sitnobe mu je že naredil ta fant 2. siten človek: ta sitnoba ves dan sitnari / kot psovka molči, sitnoba sitna ♪
  6.      sklobasáti  -ám dov. (á ȃ) slabš. reči, povedati: radoveden sem, kaj bo sklobasal ♪
  7.      skóba  -e ž (ọ́) obrt. polovici črke H podoben kos železa, lesa, ki se zabije, pritrdi, da kaj drži, spenja: potisniti zapah v skobo; okno se je napelo in palica ne seže v skobo / pritrditi cev s skobami na steno // železna priprava, zlasti za začasno spenjanje lesenih delov: s skobo pritrditi tram / tesarska skoba // temu podoben del priprave z vijakom, ki kaj stisne, drži: stisniti letve s skobo / pritrditi mlinček za orehe s skobo na mizo ◊ les. skoba premakljiv, navadno železen klin na skobeljniku, s katerim se vpne obdelovani predmet; navt. sidrna skoba s sornikom za vezavo sidra in verige ♪
  8.      skobacáti se  -ám se dov. (á ȃ) nav. ekspr. kobacajoč priti: otrok se mu je skobacal na kolena / komaj se je skobacal izza mize; skobacati se s postelje / počasi se je skobacal, zastar. je skobacal v hišo / skobacati se na noge, pokonci vstati; prim. izkobacati se ♪
  9.      skobáliti se  -im se dov. (ā ȃ) ekspr. nerodno, okorno priti: skobaliti se s peči / skobaliti se na konja ♪
  10.      skóbast  -a -o prid. (ọ́) podoben skobi: skobast žebelj ♪
  11.      skolobáriti se  -im se dov. (á ȃ) ekspr. pojaviti se v obliki kolobarjev: iz sobe se je skolobaril dim ♪
  12.      skrnôba  -e ž (ó) zastar. 1. umazanija: s težavo je počistila skrnobo s tal 2. neodkritost, neiskrenost, hinavščina: njegove skrnobe ni mogel več prenašati / pooseb. kakšna skrnoba je ta človek ● zastar. ko je to slišal, ga je popadla skrnoba jeza, besnost ♪
  13.      sladkôba  -e ž (ó) lastnost, značilnost sladkega: sladkoba grozdja; občutljiv za sladkobo in kislobo / začutil je sladkobo v ustih sladek okus / ekspr. v svojem življenju je užil malo sladkob prijetnih, ugodnih stvari ● ekspr. sama sladkoba ga je je zelo, pretirano prijazen ♪
  14.      slamnatobárven  -vna -o prid. (ȃ) ki je slamnate barve: slamnatobarvne tapete ♪
  15.      sôba  -e ž (ó) prostor, namenjen zlasti za bivanje, zadrževanje ljudi a) kot del stanovanja ali stanovanje: stanovanje obsega dve sobi, kuhinjo, predsobo, kopalnico in shrambo; oddati sobo v najem; opremiti, prezračiti sobo; iti iz sobe; podstrešna, vogalna soba; svetla, visoka soba; soba z oknom na dvorišče; soba in kabinet / pobeliti, pomesti, zakleniti sobo / ekspr. vsa soba se je zasmejala vsi ljudje v sobi / delovna, otroška soba; dnevna soba prostor, kjer se ljudje podnevi zadržujejo; lovska soba okrašena z lovskimi trofejami; soba za goste b) kot del hiše, stavbe sploh: muzej ima dvajset sob; v tej sobi je skladišče; računovodstvo je v sobi na koncu hodnika; soba št. 213 / bolniška, gostilniška soba; dežurna soba za tistega, ki je dežuren; rezervirati v hotelu enoposteljno sobo s kopalnico; hotelska soba; klubska soba družabni prostor, navadno v javni zgradbi; pevska, sejna soba; več let je živel v samski sobi; posebna soba nekdaj navadno manjša gostilniška soba, namenjena za družbeno, družabno višje stoječe goste; spominska soba z razstavljenimi predmeti dokumenti v spomin na določeno osebo, dogodek ♦ med. izolirna soba za izolacijo bolnikov z nalezljivo boleznijo; soba za intenzivno nego; rad. gluha soba s posebno oblogo opremljena soba, da v njej ni odmeva; tur. zasebna turistična soba // pohištvo za tak prostor: pripeljati sobo / sestavljati dnevno, otroško sobo ♪
  16.      sobána  -e ž (ȃ) nav. ekspr. velika soba, zlasti v gradu, palači: gospoda se zabava v zgornjih sobanah; grajska sobana; razkošno opremljena sobana ∙ zastar. predavatelj je vstopil v sobano, polno študentov v veliko predavalnico, v velik razred ♪
  17.      sôbar  -ja m (ȏ) 1. moški, ki pospravlja, čisti sobe po hotelih, domovih: postati sobar; plača sobarja / ladijski sobar 2. nekdaj najet moški, navadno v mestu, za pospravljanje sob in osebno strežbo: grofov sobar ♪
  18.      sôbarica  -e ž (ȏ) 1. ženska, ki pospravlja, čisti sobe po hotelih, domovih: zaposliti se kot sobarica / glavna sobarica / hotelska sobarica 2. nekdaj najeta ženska, navadno v mestu, za pospravljanje sob in osebno strežbo; hišna: sobarica pri gospodi ♪
  19.      spodóba  -e ž (ọ̑) star. 1. spodobnost: ni mu bilo mar za spodobo 2. podobnost: spoznati koga po spodobi; spodoba med očetom in sinom ♪
  20.      stóbárven  -vna -o prid. (ọ̑-ȃ) ekspr. mnogobarven: stobarvna svetloba se blešči ♪
  21.      suhôba  -e ž (ó) redko suhota, suhost: vlažnost in suhoba ♪
  22.      suhoróbar  -ja m (ọ̑) izdelovalec ali prodajalec suhe robe: kupiti pri suhorobarju valjar in kuhalnice; spreten suhorobar / ribniški suhorobarji ♪
  23.      suhoróbarski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na suhorobarje ali suhorobarstvo: suhorobarski izdelki / suhorobarska obrt, tradicija ♪
  24.      suhoróbarstvo  -a s (ọ̑) obrt za izdelovanje suhe robe: suhorobarstvo v Ribniški dolini; suhorobarstvo in lončarstvo ♪
  25.      svetlôba  -e ž (ó) 1. kar omogoča, da so predmeti vidni: svetloba narašča, pojema; stal je tako, da mu je svetloba padala, sijala na obraz; oddajati, razprševati svetlobo; zaznavati svetlobo; bela, modra, rdeča svetloba; bleda, iskreča se, medla, močna svetloba; knjiž. mehka svetloba; ekspr. morje, poplava svetlobe; dvorana je bila polna svetlobe; ekspr. pramen svetlobe; svetloba in tema / dnevna, jutranja svetloba; naravna, umetna svetloba; sončna svetloba; svetloba nočne svetilke / svetloba prihaja z leve; luč ni dajala nobene svetlobe; svetlobo jim daje sončna energija; indirektna, navpična, stranska svetloba; jašek za dovajanje svetlobe; vir svetlobe / dvigniti, pogledati predmet proti svetlobi tako, da pada nanj ali ga presvetljuje; pri močni svetlobi se zenica zoži; pren., ekspr. svetloba spoznanja; zmaga svetlobe nad temo // kar povzroča kemične spremembe v rastlinah, nekaterih snoveh: rastlinam primanjkuje svetlobe in zraka; izpostaviti kaj delovanju svetlobe; pod vplivom svetlobe in toplote začne seme kaliti; občutljiv za svetlobo; na svetlobi neobstojen vitamin / plevel jemlje rastlinam svetlobo 2. fiz. elektromagnetno valovanje, zaznavno neposredno z vidom: svetloba se širi; odbijati, sevati, sipati svetlobo; valovna dolžina svetlobe; hitrost svetlobe / enobarvna svetloba ki jo sestavlja valovanje ene same valovne dolžine; fluorescenčna svetloba; hladna svetloba ki jo oddaja hladen vir svetlobe; infrardeča svetloba; polarizirana svetloba / vidna svetloba 3. lastnost predmetov, da so vidni: svetloba zvezde se veča; izgubljati svetlobo; svetloba meseca ● knjiž. svetloba je izginila iz njihovih oči njihove oči niso več izražale veselja, pričakovanja; ekspr. človek hrepeni po svetlobi po spoznanju, jasnosti; ekspr. v njenem življenju je bilo malo svetlobe lepega ◊ fot. razmerje med svetlobo in sencami med osvetljenimi in temnimi mesti ♪

   130 155 180 205 230 255 280 305 330 355  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA