Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

OBA (230-254)


  1.      prhnôba  -e ž (ó) razpad, razkroj organskih snovi zlasti zaradi delovanja vlage: zavarovati les proti prhnobi; duh po prhnobi ♪
  2.      prikobacáti  -ám dov. (á ȃ) kobacajoč priti: otrok je prikobacal čez prag; počasi prikobaca k očetu // ekspr. nerodno, okorno priti: prikobacati na vrh; bil je tako pijan, da se je komaj prikobacal v hišo ♪
  3.      prikobáliti se  -im se in prikobáliti -im dov. (ā ȃ) ekspr. nerodno, okorno priti: iz brloga se je prikobalil medved / prikobaliti se čez klop ♪
  4.      priobálen  -lna -o prid. (ȃ) ki je, se nahaja pri obali: živali v priobalnem morju / publ. priobalne občine obalne ♪
  5.      prirobántiti  -im dov. (á ȃ) ekspr. glasno govoreč, preklinjajoč priti: slišal sem ga, ko je prirobantil nazaj ♪
  6.      prispodóba  -e ž (ọ̑) ponazoritev bistvene značilnosti česa s stvarjo, ki ima podobne lastnosti: pisatelj ima, rad uporablja prispodobe; govoriti, izražati se v prispodobah; slikovita prispodoba / luč mu je prispodoba za duhovnost; jesensko pokrajino prikazuje kot prispodobo smrti / pesniške prispodobe; prispodobe iz biblije ♪
  7.      próba  -e ž (ọ̑) nižje pog. 1. poskus, poskušnja: vzemi to za probo 2. pomerjanje (nedodelanega oblačila): imeti pri šivilji probo; iti k probi ● zastar. proba za koncert vaja ♪
  8.      probabilízem  -zma m (ȋ) filoz. nauk, da je človeško védenje le bolj ali manj verjetno: probabilizem in agnosticizem ◊ rel. nauk, da se je dovoljeno ravnati po resno utemeljenem mnenju, čeprav je nasprotno mnenje bolj verjetno ♪
  9.      próbati  -am dov. (ọ̑) nižje pog. 1. poskusiti: probal je odpreti vrata / probajte še pijačo, potico pokusite 2. pomeriti: probati čevlje / obleka je že urezana, pridite probat ♪
  10.      prótisvetlôba  -e ž (ọ̑-ó) svetloba, ki prihaja iz nasprotne smeri: zaradi protisvetlobe je vidljivost na cesti slabša ♦ fot. svetloba, ki pada naravnost proti smeri snemanja ♪
  11.      puhlôba  -e ž (ó) puhlost: puhloba življenja ♪
  12.      puščôba  -e ž (ó) ekspr. lastnost, značilnost puščobnega: puščoba pokrajine / v tej puščobi nočem več živeti / njegova puščoba se je prijela tudi drugih / pooseb. ne bodi taka puščoba ♪
  13.      raznobárven  -vna -o prid. (ȃ) ki je različnih barv: raznobarvni balončki, trakovi; raznobarvno cvetje ♦ šah. raznobarvna lovca lovca bele in črne barve, ki se premikata po poljih različne barve ♪
  14.      raznobárvnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost raznobarvnega: raznobarvnost cvetja ♪
  15.      resnôba  -e ž (ó) knjiž. resnost: resnoba ga je minila / resnoba obraza ♪
  16.      róba  -e ž (ọ́) 1. pog. izdelek ali pridelek, namenjen tržišču; blago: prodajalka hvali svojo robo; cenena roba / obleka je iz dobre robe tkanine, blaga / galanterijska roba // izdelek, pridelek sploh: te robe smo dosti pridelali; njegovi čevlji so inozemska roba 2. pog. predmeti, stvari: razdeliti obleko, obutev in drugo robo; nakradeno robo je skril na podstrešje 3. obrt., v zvezi suha roba leseni izdelki domače obrti: izdelovati, prodajati suho robo; koš suhe robe / ribniška suha roba ♪
  17.      robáč  -a m (á) jesensko jabolko rdeče barve z izrazitimi robovi od muhe do sredine sadeža ♪
  18.      róbača  tudi robáča -e ž (ọ̄; á) 1. nar. široka srajca iz domačega platna: nositi robačo // srajca sploh: kupiti robačo 2. nar. belokranjsko žensko oblačilo, ki pokriva spodnji del telesa; krilo: dolga, široka robača 3. knjiž. rubaška: znan je bil po tem, da je nosil robačo / ruska robača ♪
  19.      robàn  tudi robán -ána m (ȁ á; ȃ) star. robat človek: kdo bi se pogovarjal s tem robanom ♪
  20.      robantè  -éta m (ȅ ẹ́) ekspr. kdor (rad) robanti: malo grob, a dobrosrčen robante ♪
  21.      robántenje  -a s (á) glagolnik od robantiti: zaslišati robantenje; po dolgem robantenju se je le pomiril / robantenje, da je narejeno zanič, je krivično ♪
  22.      robántiti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. izražati jezo, nejevoljo z glasnim govorjenjem, preklinjanjem: kar naprej robanti; robantiti, ker delo ni opravljeno / robantiti na koga / vrag naj jih vzame, je robantil robantèč -éča -e: robanteč je odšel iz sobe ♪
  23.      robàt  -áta -o prid. (ȁ ā) 1. ki ima rob, robove: robati in okrogli klini; robato kamenje / robata sol 2. ki ni lepo, nežno oblikovan: robat obraz; robate roke / robat stol ∙ ekspr. robat glas hripav // ekspr. neroden, okoren: robate kretnje / robati verzi 3. ki v odnosu do ljudi ne kaže rahločutnosti, obzirnosti, zlasti v govorjenju: robat, a dober človek; nekoliko robata ženska / robate besede; robate šale; robato govorjenje / robat humor / pripovedoval jim je robate zgodbe nespodobne, nedostojne robáto prisl.: robato se vede do otrok ♪
  24.      robátež  -a m (ȃ) ekspr. robat človek: kar všeč mi je ta robatež ♪
  25.      robátost  -i ž (á) lastnost, značilnost robatega: robatost predmeta / robatost njegovega jezika / moška robatost / ekspr. pripovedovati robatosti robate šale ♪

   105 130 155 180 205 230 255 280 305 330  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA