Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
OBA (201-225) 
- pobalíniti -im nedov. (í ȋ) ekspr. razposajeno, objestno ravnati, se vesti: nehaj že pobaliniti ♪
- pobalínka -e ž (ȋ) ženska oblika od pobalin: pobalini in pobalinke ♪
- pobalínski -a -o prid. (ȋ) ekspr. razposajen, objesten: pobalinske burke; pobalinsko vedenje pobalínsko prisl.: pobalinsko se obnašati; sam.: nekaj pobalinskega je bilo v njem ♪
- pobalínstvo -a s (ȋ) ekspr. razposajeno, objestno dejanje ali ravnanje: fantje so počenjali najrazličnejša pobalinstva; kar si storil, je pravo pobalinstvo ♪
- pobarábiti se -im se dov. (á ȃ) slabš. postati ničvreden, malovreden človek: v tej družbi se je popolnoma pobarabil ♪
- pobárati -am dov. (ȃ) star. vprašati, povprašati: kar njo pobaraj, pa boš izvedel; pobaral ga je, kaj se je zgodilo / nihče ni pobaral zanjo ♪
- pobarbáriti se -im se dov. (á ȃ) 1. za stare Grke in Rimljane prilagoditi se barbarskemu načinu življenja in mišljenja: nekateri Grki so se pobarbarili 2. slabš. postati nekulturen človek, surovež: očital jim je, da so se pobarbarili ♪
- pobaróniti -im dov. (ọ̄ ọ̑) v nekaterih deželah dati, podeliti baronski naslov: cesar ga je pobaronil ♪
- pobárvanka -e ž (ȃ) knjiga, navadno otroška, z risbami, namenjenimi za pobarvanje: izdati pobarvanko; kupiti otroku pobarvanko ♪
- pobárvanost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost pobarvanega: pobarvanost poda / pokrajinska pobarvanost Vorančevih del ♪
- pobárvati -am dov. (ȃ) prepojiti, pokriti z barvo: pobarvati steno; pobarvati vrata z belo barvo; rdeče pobarvati ozadje / pobarvati si lase / narisati in pobarvati avtomobil / ekspr. oster zrak mu je pobarval lica pordečil // navadno s prislovom dati čemu določene lastnosti, značilnosti: narečno pobarvati jezik / liberalno pobarvati trditve pobárvan -a -o: lirsko pobarvan prizor; črno pobarvane figure; revolucionarno pobarvana poezija ♪
- pobásati -bášem tudi -básam dov., tudi pobasájte; tudi pobasála (á ȃ) pog., ekspr. 1. dati, stlačiti: pobasati cunje v vrečo 2. pobrati, vzeti: pobasala je knjige in odšla / polovico dobička pobaše on / razgrajača je pobasal miličnik odgnal ● pog., ekspr. potico so mimogrede pobasali pojedli ♪
- pobáviti se -im se dov. (á ȃ) knjiž., redko krajši čas se ukvarjati s čim: popoldne se je pobavil s svojim konjičkom / zdelo se mu je vredno pobaviti se s tem vprašanjem ♪
- podóba -e ž (ọ̑) 1. predstavitev česa resničnega ali domišljijskega a) z likovnimi sredstvi: dolbsti podobe v les; na list papirja je narisal dve podobi; podoba petelina je vrezana v debelo plast barve; znamke s pesnikovo podobo / nabožne podobe / doprsna podoba b) s prilastkom z literarnimi sredstvi: v noveli je avtor podal nekaj impresivnih podob; analizirati pokrajinske podobe v romanu / izpisati si značilne podobe / to je najlepša ženska podoba v romanu oseba, lik // s prilastkom taka predstavitev kot prispodoba česa: s podobo dirjajočega konja je ponazoril vitalnost / princip zla ima v pravljici podobo hudobne starke / star. govorne, pesniške podobe figure 2. slika: sneti podobo s stene; abstraktna podoba; oljnata podoba / dati podobo v okvir / lastna podoba avtoportret 3. s prilastkom bistvene, navadno z vidom zaznavne lastnosti, značilnosti zunanjega sveta: spremeniti podobo dežele; zaščititi enotno podobo pokrajine / vas je imela nekoč drugačno podobo je bila drugačna; soba je dobila svojo prejšnjo podobo / mesto dobiva slovesno podobo / star. ženska prijetne podobe prijetnega videza / zunanja podoba predmetov // zaznavne lastnosti, značilnosti česa sploh: vedno je idealiziral podobo sveta; dejanska podoba življenja / njena notranja podoba se ni spremenila 4. s prilastkom pojavne lastnosti, značilnosti česa, kot jih določa prilastek: dokončna literarna podoba romana; odrska podoba drame; besede z neustrezno pisno podobo / glasovna in oblikoslovna podoba slovenskega jezika;
stilna podoba literarnega dela / izbor novel ne daje celotne podobe pripovedništva; to je popolna podoba pisateljevega ustvarjanja; podoba stanja, ki jo je podal, ni prava / pojaviti se v materialni podobi / publ.: podoba položaja se je spremenila položaj; prizadevati si za novo organizacijsko podobo univerze organizacijo, organiziranje 5. navadno s prilastkom kar nastane v zavesti kot posledica obnovitve česa videnega, doživetega: v sanjah so se mu porodile čudne podobe; v spominu je dolgo ohranil podobo domače vasi / domišljijska podoba / spominska podoba // knjiž. kar nastane v zavesti kot posledica izkušenj, vedenja ter miselne ali čustvene dejavnosti; predstava: ustvariti si določeno podobo o kom; moja podoba resničnosti se ne ujema z vašo / imeti pravo podobo o čem 6. zastar. postava, človek: v
prvi vrsti je korakala majhna podoba, zavita v staro plahto; od cerkve je hitela moška podoba v črni suknji ● star. podoba je, da se mu je zdravje izboljšalo kaže, zdi se; knjiž. nadel si je podobo mirne neprizadetosti kazal, delal se je mirnega in neprizadetega; knjiž., ekspr. končno je pokazal svojo pravo podobo izrazil svoje pravo mišljenje, nazore, lastnosti; star. razložil je plesalcem novo podobo figuro; igralec se je pojavil v podobi berača spremenjen tako, da je bil po videzu tak kot berač; zastar. redko ima cesarsko podobo v žepu denar; ekspr. zamisel dobiva otipljivo podobo se uresničuje; knjiž., ekspr. sin je živa podoba očeta je zelo podoben očetu; knjiž., ekspr. dekle je živa podoba lenobe je zelo leno; ekspr. on je pravi hudič v človeški podobi je zelo zloben, hudoben človek; star. po vsej podobi je knjiga delo
različnih avtorjev verjetno ◊ rel. obhajati pod obema podobama dati, deliti posvečene hostije in posvečeno vino; rel., um. votivna podoba ♪
- podóbar -ja m (ọ̑) 1. um. kdor se ukvarja s podobarstvom: kipi, slike vaških podobarjev; srednjeveški podobarji 2. star. rezbar: podobar in pozlatar 3. zastar. slikar, kipar: ogledal si je razstavo slik znanega podobarja ♪
- podóbarski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na podobarje ali podobarstvo: podobarski okraski / podobarska delavnica / podobarska obrt izdelovanje kipov, cerkvene opreme in okrasnih predmetov, navadno iz lesa ♪
- podóbarstvo -a s (ọ̑) 1. um. podobarska obrt: cela družina je živela od podobarstva / proučevati podobarstvo 17. stoletja / ljudsko podobarstvo 2. star. rezbarstvo: izučiti se podobarstva in pozlatarstva 3. zastar. slikarstvo, kiparstvo: proučevati podobarstvo ● knjiž. v pisateljevem stilu močno prevladuje podobarstvo izražanje s podobami ♪
- pogróbati -am dov. (ọ̑) redko osuti: pogrobati krompir / sadike je treba pogrobati ♪
- pólsvetlôba -e [u̯s] ž (ọ̑-ó) knjiž. rahla, medla svetloba: polsvetloba daje prizoru nadih skrivnosti; bleda, ekspr. slabotna polsvetloba / polsvetloba meseca, petrolejke / sedeti v polsvetlobi ♪
- poškróbati -am dov. (ọ̑) redko poškrobiti: poškrobati perilo poškróban -a -o: poškroban ovratnik ♪
- pôznobaróčen -čna -o prid. (ó-ọ̑) nanašajoč se na pozni barok: poznobaročni slog / poznobaročni dvorec ♪
- pozobáti -zóbljem tudi pozóbati -am in -zóbljem dov. (á ọ́; ọ̄) zobajoč pojesti: kokoš je hitro pozobala koruzo; seme navadno pozobljejo vrabci / ekspr. mimogrede je pozobal tri grozde pojedel ♪
- prádôba -e ž (ȃ-ó) zelo oddaljena doba: proučevati kulturo pradob ∙ knjiž. pradobe v razvoju zemlje geološke dobe, geološka obdobja; knjiž. najdbe iz pradobe prazgodovine ♪
- prápodóba -e ž (ȃ-ọ̑) knjiž. prvotna, osnovna podoba, oblika: spoznati prapodobo stvari / ustvariti prapodobo bodoče ljudske oblasti // zgled, vzor: narava je prapodoba vsega lepega in plemenitega / osrednji lik romana je prapodoba romantičnega junaka ♪
- prèdpodóba -e ž (ȅ-ọ̑) knjiž., navadno s prilastkom kar nejasno, nepopolno kaže, predstavlja to, kar bo sledilo: to je predpodoba prihodnosti vsega človeštva ● knjiž. primerjava med Smoletovo Antigono in njeno davno predpodobo, Sofoklovo njenim predhodnim podobnim Sofoklovim delom; knjiž., redko njegova junakinja je nekaka predpodoba človeštva simbol, prispodoba ♪
76 101 126 151 176 201 226 251 276 301 
