Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

OBA (180-204)



  1.      nèzvestôba  -e ž (-ó) kar je nasprotno, drugačno od zvestobe: zakonska nezvestoba; nezvestoba v ljubezni; merila o zvestobi in nezvestobi / odpustiti možu nezvestobo / ekspr. poslovna nezvestoba kršitev obveznosti
  2.      obróba  -e ž (ọ̑) trak, pas blaga za vidno obrobljanje ali okras obleke, oblačila: plašč ima krzneno obrobo; ovratnik z belo obrobo; kvačkana, svilena obrobagrad. obrobni del kritine, izdelan iz drugačnega materiala, navadno pločevine
  3.      odkobáliti  -im dov.) redko okobal sedeč se oddaljiti: zajahala sta konja in odkobalila naprej // ekspr. nerodno, okorno oditi: počasi je odkobalil iz hiše
  4.      okobál  tudi okobálj [prva oblika a in al] prisl. () v razkoračenem položaju kakor pri jahanju: okobal lesti čez brv; sedeti okobal komu na ramah; okobal sesti na zid
  5.      okobáliti  -im dov.) redko okobal sesti: okobaliti konja / otrok je okobalil klopco ♦ alp. okobaliti greben
  6.      okobálo  prisl. (á) okobal: okobalo sedeti na ograji
  7.      osvobájanje  -a s (á) glagolnik od osvobajati: osvobajanje zasedenega ozemlja; osvobajanje izpod tuje oblasti / osvobajanje naroda / osvobajanje internirancev iz taborišč / notranje osvobajanje človeka
  8.      osvobájati  -am nedov. (á) 1. navadno z bojem delati, povzročati, da kako ozemlje ni več pod tujo oblastjo: osvobajati deželo, državo; partizani osvobajajo zasedena področja / slovenski narod se je začel osvobajati // navadno z bojem povzročati, da postane kdo prost, svoboden: osvobajati talce, ujetnike 2. nav. ekspr., navadno z rodilnikom delati, povzročati, da kdo preneha biti deležen a) kakega neprijetnega stanja: osvobajati suženjstva, tlake / počasi se je začel osvobajati obveznosti b) česa sploh: osvobajati koga odvisnosti, vpliva; osvobajati se čustev, misli 3. knjiž. delati, povzročati, da postane kdo deležen notranjega miru, sprostitve: glasba ga osvobaja / svoboda jih je notranje osvobajala in oblikovala ● publ. pri eksploziji atomske bombe se osvobaja zelo velika energija sprošča osvobajajóč -a -e: padli so, osvobajajoč svojo domovino
  9.      otróbast  -a -o prid. (ọ̑) ki vsebuje veliko otrobov: otrobasta moka
  10.      ozobáti  ozóbljem tudi ozóbati -am in ozóbljem dov.ọ́; ọ̄) s kljunom odstraniti jagode: kosi so grozde precej ozobali
  11.      pestrobárven  -vna -o prid. () knjiž. pisan: pestrobarvni cveti; ptič s pestrobarvnim perjem / pestrobarvna romantičnost
  12.      peščenobárven  -vna -o prid. () ki je peščene barve: peščenobarven obraz
  13.      pisanobárven  -vna -o prid. () knjiž. ki je pisanih barv: pisanobarven šopek
  14.      plehkôba  -e ž (ó) knjiž. plehkost: plehkoba takih doživetij / plehkoba dolgočasne družbe
  15.      plesnôba  -e ž (ó) plesen: plesnoba se je pojavila na lesu / v kleti je zaudarjalo po plesnobi
  16.      póba  -a m (ọ̑) pog. fant: mlad, postaven poba / je še poba / v razredu je več pobov kot deklet; petnajstleten poba / kot nagovor kam pa tako naglo, poba / njegov poba je že na univerzi sin / mojster je poslal poba vajenca
  17.      pobábiti se  -im se dov.) slabš. dobiti nekatere ženske lastnosti: med samimi ženskami se je čisto pobabil
  18.      pobáhati se  -am se in pobaháti se -ám se dov. (á; á ) čez mero se pohvaliti: rad se pobaha; pobahati se z uspehi // postaviti se: večkrat se pobaha z njo pred prijatelji
  19.      pobakríti  -ím dov., pobákril; pobakrèn ( i) metal. prekriti kovino s tanko plastjo bakra
  20.      pobalín  -a m () ekspr. razposajen, objesten nedorasel fant: pobalini so mu obrali češnje; mestni pobalini / kot nagovor zakaj se smejete, pobalini neumni
  21.      pobalínček  -čka m () manjšalnica od pobalin: pobalinčka sta skrila kolo
  22.      pobalíniti  -im nedov.) ekspr. razposajeno, objestno ravnati, se vesti: nehaj že pobaliniti
  23.      pobalínka  -e ž () ženska oblika od pobalin: pobalini in pobalinke
  24.      pobalínski  -a -o prid. () ekspr. razposajen, objesten: pobalinske burke; pobalinsko vedenje pobalínsko prisl.: pobalinsko se obnašati; sam.: nekaj pobalinskega je bilo v njem
  25.      pobalínstvo  -a s () ekspr. razposajeno, objestno dejanje ali ravnanje: fantje so počenjali najrazličnejša pobalinstva; kar si storil, je pravo pobalinstvo

   55 80 105 130 155 180 205 230 255 280  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA