Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

OBA (1.230-1.254)


  1.      maróga 1 -e ž (ọ́) lisa, navadno temnejša: na steni so se delale maroge; bela mačka z rumenimi in rjavimi marogami / hrbet je bil poln marog od udarcev ∙ star. sončne maroge sončne pege // zastar. napaka, madež: svoje dolžnosti je opravljal redno in brez vsake maroge; baharija je huda maroga tega človeka ◊ les. furnir z marogami z nenavadno obarvanimi ali oblikovanimi mesti; med. mrtvaška maroga mrliška lisa ♪
  2.      marokén  -a m (ẹ̑) usnj. tanko kozje ali ovčje usnje, strojeno z rastlinskimi strojili in obarvano: črn, rdeč maroken; čevlji, škatla iz marokena ◊ tekst. krep maroken ripsasta tkanina za ženske obleke in podlogo, navadno iz svile; neskl. pril.: v maroken usnje vezana knjiga ♪
  3.      maróko  -a m (ọ̑) usnj. tanko kozje ali ovčje usnje, strojeno z rastlinskimi strojili in obarvano: črn maroko ♪
  4.      maróški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Maročane ali Maroko: maroški kralj; maroška pristanišča ◊ usnj. maroško usnje tanko kozje ali ovčje usnje, strojeno z rastlinskimi strojili in obarvano ♪
  5.      mása  -e ž (ȃ) 1. snov, surovina, navadno mehka, za izdelke: zmleto rudo segrevajo, da nastane gobasta masa; mleti maso za karton; gnetljiva, homogena, mehka masa / mesna, papirna, steklena masa / obliti z bitumensko maso z bitumenom; izravnalna masa / z oslabljenim pomenom razvažati vročo asfaltno maso vroči asfalt // v zvezi umetna, plastična, sintetična masa umetno dobljena organska snov iz makromolekul: predmeti, tla iz umetne mase; predelava umetnih mas 2. knjiž., s prilastkom velika strnjena količina kake snovi ali kakih stvari: mišična, vodna masa / na obzorju se vidi temna masa mestnih hiš gmota / publ., z oslabljenim pomenom kopičenje zvočnih mas zvokov / publ. bataljon se premika v sklenjeni masi sklenjeno 3. slabš. velika, strnjena skupina ljudi; množica: demonstrirajoča masa; tuleča in ploskajoča masa 4. nav. mn., publ. ljudje, ki predstavljajo največji del družbe, zlasti nižji sloji; množica: dvignile so se zatirane mase; delavske, ljudske mase; ideja je zajela najširše mase; gibanje, razširjeno med masami / dvigniti se nad maso; psihologija mase 5. publ., s prilastkom količina: v raztopini se odvečna masa topljenca izloči; del določene mase zlata / povečati maso osebnih dohodkov vsoto, znesek za osebne dohodke // z rodilnikom velika količina, množina: delo je bilo obremenjeno z maso nepredelanega gradiva; velikanska masa danosti, težav, nasprotij 6. fiz. količina, ki pove, kako se telo upira pri pospeševanju: meriti maso; lunina masa; masa atoma ◊ biol. dedna masa skupek vseh genov organizma; genotip; fiz. mirovna masa masa telesa v mirovanju; gastr. masa mešanica živil, iz katere se pripravljajo razne jedi; gozd. lesna masa količina stoječega ali posekanega lesa; sečna masa količina lesa, določena za sečnjo; jur. likvidacijska ali stečajna masa premoženje dolžnika, ki je v likvidaciji; kem. atomska masa število, ki pove, kolikokrat je masa atoma kakega elementa večja od mase vodikovega atoma; molekulska masa število, ki pove, kolikokrat je masa kake molekule večja od mase vodikovega atoma; meteor. zračna masa zrak nad večjim področjem, ki ima približno enake fizikalne lastnosti ♪
  6.      maskírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. s prenarejanjem videza delati, da se resnica, prava podoba česa ne opazi, ne vidi; prikrivati, skrivati: maskirati jamo; vse delo je bilo treba maskirati pred agenti; ekspr. žalost maskirati s smehom / ekspr. reklama je maskirala pomanjkljivost izdelka // voj. delati kaj podobno okolici in s tem neopazno: spretno je maskiral svojo strojnico; vojak se zna dobro maskirati / maskirati priprave za napad 2. s šminko in drugimi pripomočki vlogi primerno urejati igralčev obraz: navadil se je hitro in dobro maskirati ◊ šah. s figuro preprečiti napad na drugo lastno figuro maskírati se z uporabo maske spreminjati svoj videz: maskira se za maškarado; maskirati se v huzarja / se boš za pusta kaj maskiral maskíran -a -o: maskiran bunker; igralci so že maskirani; razbojniki so bili maskirani; maskiran je v dimnikarja; svetohlinsko maskirana razuzdanost ♪
  7.      maslénka  -e ž (ẹ̄) 1. hruška z mehkim in sladkim mesom: vkuhavati maslenke; košara maslenk / jesenske maslenke 2. vrtn., navadno v zvezi ljubljanska maslenka glavnata solata z mehkimi listi, ki porumenijo: kupiti kilogram ljubljanske maslenke 3. bot. užitna goba s sluzastim rjavim klobukom, Suillus luteus: nabirati lisičke, sivke in maslenke ◊ gastr. pletena štruca iz kvašenega testa, ki so mu dodana jajca in maslo ♪
  8.      máslo  -a s (á) 1. maščoba, pridobljena iz smetane: maslo je sveže; maslo je postalo žarko; delati, gnesti, mesti maslo; namazati kruh z maslom; zabeliti z maslom; mehek, rumen kot maslo / čajno maslo boljše surovo maslo; kuhano maslo ki se mu s kuhanjem izloči voda; surovo maslo ki se pridobi neposredno iz smetane 2. navadno s prilastkom tej podobna snov, pridobljena iz sadežev nekaterih rastlin: kakavovo, kokosovo maslo ● pog. te čenče so njegovo maslo on jih je povzročil, zakrivil; pog. tudi on ima maslo na glavi tudi on je napravil prekrške, prestopke; bil je kot maslo tako razpoložen, da se je nanj dalo lahko vplivati; vse je šlo kakor po maslu uspešno, brez zapletljajev ◊ biol. ušesno maslo rjavkast izloček žlez lojnic zunanjega sluhovoda; gastr. sardelno maslo zmes za namaz iz surovega masla in sardelnih filejev ♪
  9.      mastníca  -e ž (í) 1. bot. mesojeda rastlina z belimi ali vijoličastimi cveti, Pinguicula: alpska mastnica 2. nar. mesena klobasa: In Jure prinese kapljo iz vidošičke gore pa belo pogačo in narezano mastnico (J. Dular) ♪
  10.      mášča  -e ž (á) redko mast, maščoba: čevelj je pil maščo kakor suha goba ♪
  11.      matriarhát  -a m (ȃ) soc. ureditev, v kateri so družinski poglavarji matere: doba matriarhata; prehod matriarhata v patriarhat ∙ iron. v tej družini je matriarhat odloča, ukazuje žena ♪
  12.      mávelj  -vlja m (á) bot. užitna goba s tanjšim betom in z navadno razpokano sivkasto rjavo kožo na klobuku, Xerocomus subtomentosus ♪
  13.      mávrah  -a m (ā) užitna goba z jajčastim ali koničastim nepravilno jamičastim klobukom: nabirati mavrahe ♦ bot. koničasti, užitni mavrah ♪
  14.      mávričast  -a -o prid. (ȃ) po barvah podoben mavrici: pred zaprtimi očmi so mu trepetali mavričasti kolobarji / obleka mavričastih barv mávričasto prisl.: mehurčki so se v soncu mavričasto lesketali ♪
  15.      meblírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž., redko opremiti (s pohištvom): meblirati stanovanje meblíran -a -o: meblirana soba ♪
  16.      mečáva 1 -e ž (ȃ) 1. mehki ali mehkejši del česa: srkati mečavo iz hruške, kumare / kruhova mečava sredica ♦ anat. mečava mehko vezivno tkivo med kostmi zgornjega, obokanega dela lobanje pri novorojenčku, dojenčku; mečava še ni zakostenela // nav. ekspr. mehki, mesnati del telesa: mečava stegen 2. ekspr. mehka, razmočena tla: gaziti skozi mečavo v dolini; nevarna mečava 3. ekspr. mehek, rahel sneg: gaziti v belo mečavo / mečava na cesti je zmrzovala plundra 4. knjiž. mehkost: mečava prsi ● redko zunaj je mečava južno vreme, odjuga ♪
  17.      meddóbje  -a s (ọ̑) knjiž. čas med dvema določenima, navadno značilnima dobama: to se je godilo v meddobju dveh vojn; sledilo je zanimivo meddobje v umetnostni zgodovini / vse življenje je bila z materjo, če izvzamemo kratko meddobje njenega zakona ♪
  18.      mêdel  -dla -o, in mèdel tudi medèl -dla -o tudi -ó, stil. medèl -dlà -ò [ǝu̯; druga in tretja oblika mǝd] prid., medléjši tudi mêdlejši tudi mèdlejši (é; ǝ̀ ǝ̏ ǝ̀; ǝ̏ ȁ) 1. ki je brez močnega sijaja, leska: medel soj; medla površina; medlo oko / medel lesk // ki je brez močnega sijaja, svetlobe: medla luč, mesečina / medla luna / medla svetloba 2. vsebinsko neopredeljen, neizdelan: medle predstave o čem; medla slutnja; imeti medla estetska merila / značaji v drami so medli / dajati medle odgovore 3. ekspr. zmeden, nejasen: imeti medlo glavo; medla zavest 4. ekspr. izčrpan, slaboten: medel človek; otroci so medli in topi od lakote; medla žival / medli udi / poživiti medle moči / medel obraz upadel, bled 5. ki se ne pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: medel dež, veter / medle barve / medel glas, nasmeh / medel stisk roke; medla aktivnost / igra nekaterih šahistov je bila medla neizrazita mêdlo in mèdlo in medló prisl.: organizacija medlo deluje; medlo se je nasmehnil; sonce je medlo sijalo; medlo se česa spominjati; luč medlo sveti / piše se narazen ali skupaj: medlo rumen ali medlorumen; medlo zlat ♪
  19.      mèdledén  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) geol., v zvezi medledena doba vsaka od toplejših dob med dvema poledenitvama: tajanje ledu v medledeni dobi ♪
  20.      medlíkast  -a -o [med in mǝd] prid. (í) nekoliko medel: medlikasta svetloba / medlikast dan / ekspr. medlikast človek ♪
  21.      medvédji  -a -e prid. (ẹ̑) nanašajoč se na medvede: medvedji kožuh; medvedja šapa; medvedje brundanje / medvedji brlog / njegovi medvedji koraki; imel je medvedjo moč; fantovo medvedje obnašanje okorno, nerodno ● ekspr. napraviti komu medvedjo uslugo napraviti komu kaj, kar mu bolj škoduje, kot koristi; poljud. medvedji parkeljci ali medvedje tačke užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, strok. rumena griva medvédje prisl.: medvedje je zagodrnjal; prav po medvedje se je prestopal; medvedje močen ♪
  22.      medvédov  -a -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na medvede: medvedov brlog; biti oblečen v medvedovo kožo 2. nar., v zvezi medvedovo latje visoka trajnica vlažnih gozdov z belkastimi cveti v sestavljenih grozdih; kresničevje: trgati medvedovo latje 3. nar., v zvezi medvedova hruška plod gloga: nabirati medvedove hruške ● poljud. medvedovi parkeljci ali medvedove tačke užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, strok. rumena griva; piti na medvedovo kožo, čeprav je medved še v gozdu proslavljati uspeh, čeprav ta še ni dosežen ♪
  23.      megêra  -e ž (ȇ) knjiž., ekspr. zlobna, hudobna, groba ženska: ne zaupajte tej megeri ♪
  24.      meglén  -a -o [mǝg] prid. (ẹ̄) 1. nanašajoč se na meglo: a) meglena plast; ekspr.: razgled ovira meglena tančica; iz meglenega jezera, morja se dvigajo gorski vrhovi b) hribi so še megleni; meglena pokrajina / megleno nebo c) pust meglen dan; meglena jesen; megleno podnebje 2. ki se nejasno, nerazločno vidi: megleni obrisi predmetov; pren. megleni obrisi prihodnosti // ekspr. moten, medel, kalen: obraz je imel utrujen, oči meglene / skozi zastrto okno prihaja meglena svetloba 3. ekspr. vsebinsko neopredeljen, neizdelan; nejasen: megleni načrti; imeti o čem meglene pojme; meglena slutnja / politični položaj je meglen // podan tako, da dopušča različno razumevanje, tolmačenje: ali so bili njegovi odgovori namenoma megleni; meglene splošne fraze; besedilo je na nekaterih mestih zelo megleno ● ekspr. niti v megleni prihodnosti ni videti rešitve časovno zelo oddaljeni; ekspr. zgodovina naselitve je še precej meglena neraziskana, nejasna megléno prisl.: megleno si predstavljati, se spominjati / v povedni rabi jutri bo megleno ♪
  25.      meglénast  -a -o [mǝg] prid. (ẹ̄) nekoliko meglen: meglenasto ozračje / meglenasta ravan / meglenasta svetloba ♪

   1.105 1.130 1.155 1.180 1.205 1.230 1.255 1.280 1.305 1.330  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA