Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (9.776-9.800)


  1.      diplomátičen  -čna -o prid. (á) diplomatski: diplomatični zastopnik / diplomatična sposobnost / trgovec je bil diplomatičen diplomátično prisl.: diplomatično je molčal; diplomatično rešiti problem ♪
  2.      diplomátičnost  -i ž (á) lastnost, značilnost človeka, ki zna ravnati z ljudmi spretno, okoliščinam ustrezno: diplomatičnost urednika / presenetila jih je diplomatičnost njegovega odgovora ♪
  3.      diplomátika  -e ž (á) veda o srednjeveških listinah ♪
  4.      diplomatizírati  -am nedov. (ȋ) ekspr. govoriti, ravnati oprezno, zvijačno: ta pa zna diplomatizirati ♪
  5.      diplomátka  -e ž (ȃ) ženska oblika od diplomat: akreditirana diplomatka / ta ženska je vražja diplomatka ♪
  6.      diplomátski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na diplomate ali diplomacijo: a) diplomatski predstavnik; imeti diplomatske stike s tujimi državami; živahna diplomatska dejavnost; rešiti spor po diplomatski poti; biti v diplomatski službi / francoščina je diplomatski jezik; diplomatski zbor vsi tuji pooblaščeni diplomati v kaki državi; diplomatska pošta pošta, ki je carina ne pregleduje; pren. diplomatska bitka za pozicije na afriškem kontinentu ♦ jur. diplomatska imuniteta nedopustnost kazenskega pregona diplomatov b) lani so nas odkrito napadali, zdaj pa so postali diplomatski; potrebna ji je bila vsa diplomatska spretnost diplomátsko prisl.: diplomatsko odstraniti nesporazum; tako diplomatsko ga je znal prepričati, da je popustil ♪
  7.      diplomátstvo  -a s (ȃ) spretno, okoliščinam ustrezno ravnanje: s svojim diplomatstvom se je znal povsod uveljaviti ♪
  8.      diplómen  -mna -o (ọ̑) pridevnik od diploma: diplomni obrazec ♪
  9.      diplomíranec  -nca m (ȋ) diplomant: diplomiranci filozofske fakultete; število diplomirancev naglo narašča ♪
  10.      diplomíranje  -a s (ȋ) glagolnik od diplomirati: prizadevajo si za učinkovitejši študij in hitrejše diplomiranje ♪
  11.      diplomírati  -am dov. in nedov. (ȋ) opraviti zaključni izpit, navadno na višji ali visoki šoli: diplomirati na medicinski fakulteti, slavistiki; diplomirati v rednem roku; diplomirati z odličnim uspehom diplomíran -a -o: diplomirani ekonomist, pravnik; diplomirana babica; diplomirani inženir akademski naslov za diplomanta tehniške fakultete, visoke šole ♪
  12.      diplómski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na diplomo: uspešno opraviti diplomski izpit; kandidat je oddal diplomsko nalogo; pripravljati diplomsko delo / diplomski predmet ♪
  13.      dípól  -a m (ȋ-ọ̑) elektr. dvojica nasprotnoimenskih električnih ali magnetnih polov zelo blizu skupaj: električni, magnetni dipol; dipol na anteni ♪
  14.      dipsomaníja  -e ž (ȋ) med. občasna bolezenska nagnjenost k uživanju alkoholnih pijač ♪
  15.      direktívnost  -i ž (ȋ) značilnost direktivnega: prevelika direktivnost centralnih organov; direktivnost planov ♪
  16.      diréktnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost direktnega, neposrednost: povečana direktnost vplivov / direktnost pesnikove izpovedi ♪
  17.      diréktor 1 -ja m (ẹ́) uslužbenec, ki vodi podjetje, zavod ali ustanovo: izvoliti direktorja; določiti, pog. postaviti koga za direktorja; gimnazijski direktor ravnatelj; direktor gostinskega podjetja upravnik; razpisati mesto direktorja; pomočnik direktorja / generalni direktor; komercialni, tehnični direktor; direktor radijskega programa ◊ film. direktor filma odgovorni organizacijski in finančni vodja pri snemanju posameznega filma; direktor fotografije filmski sodelavec, ki je odgovoren za kvaliteto posnetkov ♪
  18.      diréktor 2 -ja m (ẹ̄) žarg., agr. samorodna trta, samorodnica: zasajenega imajo precej direktorja // vino iz grozdja te trte: spila sta liter direktorja ♪
  19.      direktorát  -a m (ȃ) redko direktorski urad ♪
  20.      diréktorica  -e ž (ẹ́) ženska oblika od direktor: direktorica založbe; direktorica gimnazije ravnateljica ♪
  21.      direktórij  -a m (ọ́) skupina ljudi, ki vodi podjetje, zavod ali ustanovo: ustanovo vodi direktorij; član direktorija; sklepi direktorija ◊ rel. koledar z navodili za maševanje in za molitev brevirja; zgod. petčlanski ustavni organ z izvršilno oblastjo v Franciji v letih od 1795 do 1799 ♪
  22.      diréktorjev  -a -o (ẹ́) pridevnik od direktor1: direktorjeva pisarna; direktorjeva tajnica ♪
  23.      diréktorski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na direktorje: direktorski položaj; direktorsko mesto v podjetju / direktorski posli ♪
  24.      diréktorstvo  -a s (ẹ́) služba direktorja, ravnateljstvo: sprejeti direktorstvo / direktorstvo v tovarni mu je prineslo mnogo poznanstev; odložiti direktorstvo ♪
  25.      dirigêntstvo  in dirigéntstvo -a s (ē; ẹ̄) dejavnost dirigentov: posvetiti se dirigentstvu / pouk dirigentstva dirigiranja ♪

   9.651 9.676 9.701 9.726 9.751 9.776 9.801 9.826 9.851 9.876  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA