Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (9.601-9.625)
- devétsto štev. neskl., stil. devétsto devétstotih (ẹ̑) izraža število ali številko devetsto [900]: sestanka se je udeležilo kakih devetsto ljudi / Tisoč ljudi je živelo kakor jaz in devetsto devetindevetdeset jih je bilo zadovoljnih (I. Cankar) ♪
- devíškost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost deviškega: dekletova deviškost; deviškost njenega telesa / ekspr. deviškost mladih brez ♪
- devíštvo -a s (ȋ) deviško stanje: dekletovo devištvo / izgubiti, vzeti devištvo; zaobljubila je večno devištvo / ekspr. devištvo pokrajine ♪
- devíznopráven -vna -o prid. (ȋ-ā) nanašajoč se na devizno pravo: deviznopravni predpisi ♪
- devocionálije -lij ž mn. (á ȃ) rel. nabožni predmeti: trgovina z devocionalijami ♪
- devójčica -e ž (ọ̑) nar. deklica: mlada devojčica ♪
- devójka -e ž (ọ̑) nar. dekle: brhka, lepa devojka ♪
- devolúcija -e ž (ú) jur. pravica višjega organa, da prevzame kako zadevo iz pristojnosti nižjega organa ♪
- devón -a m (ọ̑) geol. obdobje starejšega paleozoika, v katerem so se razvile prve dvoživke ♪
- devónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na devon: devonski skladi / devonske rastline ♪
- devóten in devôten -tna -o prid. (ọ̑; ó) knjiž. pretirano vdan nadrejenim; klečeplazen, hlapčevski: ni maral devotnih ljudi / devotno vedenje devótno in devôtno prisl.: devotno pozdravljati ♪
- devótnost in devôtnost -i ž (ọ̑; ó) knjiž. pretirana vdanost nadrejenim; klečeplaznost, hlapčevstvo: odbijajoča devotnost ♪
- devterón -a m (ọ̑) fiz. jedro devterija, zgrajeno iz protona in nevtrona ♪
- dezatomizácija -e ž (á) neuvajanje atomskega orožja na kako ozemlje, področje: razpravljali so o dezatomizaciji in razorožitvenih problemih; dezatomizacija Afrike ♪
- dezertêrstvo -a s (ȇ) pojav dezertiranja: na fronti se je širilo dezerterstvo; boriti se proti dezerterstvu // pobeg od vojakov ali iz boja: dezerterstvo so kaznovali s smrtjo; trikratno dezerterstvo; pren. narodno dezerterstvo ♪
- deziluzionírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. odpraviti, odstraniti iluzije: deziluzioniral je umetnika in ga prikazal kot živega človeka / resnica ga je deziluzionirala razočarala ♪
- deziluzioníst -a m (ȋ) knjiž. kdor je izgubil iluzije: skeptik je in deziluzionist; postati deziluzionist ♪
- deziluzionístičen -čna -o prid. (í) knjiž. ki je brez iluzij: deziluzionistični motiv v pesmi; deziluzionistična drama, poezija ♪
- deziluzionízem -zma m (ȋ) knjiž. stanje brez iluzij: njegov deziluzionizem vendarle izzveni romantično; popolni deziluzionizem; deziluzionizem Prešernove pesmi Slovo od mladosti ♪
- dezinféktor -ja m (ẹ́) 1. kdor opravlja dezinfekcijo, razkuževalec: tečaj za dezinfektorje 2. priprava za dezinfekcijo, razkuževalnik: instrumente so dali v dezinfektor ♪
- dezinféktorica -e ž (ẹ́) ženska, ki opravlja dezinfekcijo, razkuževalka ♪
- dezinféktorski -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na dezinfektor 1: dezinfektorski tečaj / dezinfektorska obleka ♪
- dezinformácija -e ž (á) napačna informacija, zlasti namerna: informacija o tej zadevi je bila v bistvu dezinformacija, ker je bil problem prikazan enostransko; to je premišljena dezinformacija; širiti dezinformacije in sovražno propagando ♪
- dezinformírati -am dov. in nedov. (ȋ) napačno informirati, zlasti namerno: k takšnim sredstvom se je zatekal sovražni tisk, da bi dezinformiral domačo in tujo javnost / nejasna poročila so ga čisto dezinformirala ♪
- dezinséktor -ja m (ẹ́) kdor opravlja dezinsekcijo: kvalificiran dezinsektor ♪
9.476 9.501 9.526 9.551 9.576 9.601 9.626 9.651 9.676 9.701