Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (90.558-90.582)



  1.      zêmljast  -a -o prid. (é) 1. podoben zemlji: zemljast planet 2. ki je iz zemlje, prsti: dvorišče je obdajal zemljast zid
  2.      zemljáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na zemljake: zemljaški sin / zemljaška miselnost
  3.      zemljàt  -áta -o prid. ( ā) 1. ki ima veliko zemlje, prsti: pokrajina je prehajala v zemljata polja 2. nar. zahodno lončen: zemljata skleda
  4.      zemlje...  ali zêmlje... prvi del zloženk (é) nanašajoč se na zemljo: zemljedelje, zemljelastniški, zemljemerec
  5.      zemljedélec  -lca m (ẹ̑) knjiž. poljedelec, kmet: prebivalci teh krajev so večinoma zemljedelci
  6.      zemljedélski  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. poljedelski, kmetijski: zemljedelski pridelki
  7.      zemljeláčen  -čna -o prid.) knjiž. ki hlepi po zemlji: zemljelačen vladar
  8.      zêmljelastníški  -a -o prid. (é-) nanašajoč se na lastnike zemlje ali lastništvo nad zemljo: zemljelastniško gospodarjenje / fevdalni zemljelastniški odnosi
  9.      zemljemérec  -rca m (ẹ̑) knjiž. geometer, geodet: zemljemerci so premerili gozd
  10.      zemljemérski  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. geometrski, geodetski: zemljemerski strokovnjak / zemljemerska dela
  11.      zemljén  -a -o prid. (ẹ̄) 1. ki je iz zemlje, prsti: zemljen nasip 2. nar. zahodno lončen: zemljena skleda
  12.      zemljepís  -a m () veda o zemeljskem površju, o gospodarskih in kulturnih razmerah na njem: študirati zemljepis / profesor zemljepisa
  13.      zemljepísec  -sca m () strokovnjak za zemljepis: bil je upoštevan zgodovinar in zemljepisec
  14.      zemljepísen  -sna -o prid. () nanašajoč se na zemljepis: zemljepisni podatki / zemljepisne razmere; zemljepisna razprostranjenost gozdov / zemljepisni priročnik / zemljepisna šolska ura ♦ geogr. zemljepisna dolžina oddaljenost kake točke na zemeljskem površju od začetnega poldnevnika, merjena na vzporedniku; zemljepisna širina oddaljenost kake točke na zemeljskem površju od ekvatorja, merjena na poldnevniku; lingv. zemljepisno ime lastno ime kraja ali kakega drugega dela zemeljskega površja; toponim zemljepísno prisl.: dolini zemljepisno nista povezani
  15.      zemljepísje  -a s () star. zemljepis, geografija: zgodovinopisje in zemljepisje
  16.      zemljevíd  -a m () papir, platno z upodobitvijo zemeljskega površja, objektov na njem v pomanjšanem merilu: brati zemljevid; obesiti, razgrniti zemljevid; poiskati kraj na zemljevidu; ravnati se po zemljevidu / zemljevid Slovenije ∙ publ. ta narod so hoteli izbrisati z zemljevida uničiti // s prilastkom tak papir, platno s podatki o pojavih, stanjih: astronomski, geološki, meteorološki zemljevid; pren. zemljevid evropskih literatur ♦ geogr. politični zemljevid ki prikazuje politično-upravne ozemeljske enote; navt. pomorski zemljevid ki prikazuje morske površine z označenimi globinami in obalni pas z orientacijsko pomembnimi objekti
  17.      zemljevíden  -dna -o prid. () nanašajoč se na zemljevid: zemljevidne oznake / zemljevidna mapa ♦ bot. zemljevidni skorjevec po skalah rastoč skorjasti lišaj rumene barve, Rhizocarpon geographicum
  18.      zêmljica  -e ž (é) ekspr. manjšalnica od zemlja: lunica in zemljica / z ladje so v daljavi zagledali zemljico kopno / ob spominu na umrle naj mu bo lahka zemljica
  19.      zêmljin  -a -o prid. () nanašajoč se na zemlja 1: zemljina površina / zemljin satelit ♦ astr. Zemljin tir; geol. zemljina skorja zemeljska skorja
  20.      zemljína  -e ž (í) knjiž. 1. celina: take vasi ni na nobeni drugi zemljini 2. zemlja, prst: ruda je pokrita z zemljino ◊ grad. zmes zdrobljenih kamnin zemeljske skorje, navadno kot podlaga za gradbene objekte
  21.      zemljíšče  -a s (í) omejen del zemeljske površine: zasaditi zemljišče s sadnim drevjem; trgovati z zemljišči; kamnito, ravno zemljišče; močvirna zemljišča; lega zemljišča glede na sonce / gozdno, travniško zemljišče; kmetijsko zemljišče // tak del glede na lastništvo: na svojem zemljišču si bo postavil hišo; vse zemljišče ima v odročnih krajih vso (obdelovalno) zemljo / državno, občinsko, privatno zemljišče / doto ima v zemljišču ♦ jur. gospodujoče zemljišče v korist katerega obstaja služnostna pravica na drugem zemljišču
  22.      zemljíščen  -čna -o prid. () star. zemljiški: zemljiščni davek
  23.      zemljíški  -a -o prid. () nanašajoč se na zemljišče: zemljiška razdelitev / primernost zemljiških in podnebnih razmer za sadjarstvo / zemljiški davek; zemljiški maksimum največja dovoljena zemljiška lastnina; zemljiška lastnina / zemljiška posest; zemljiški kataster ◊ ekon. zemljiška renta presežni produkt, ki ga dobi zemljiški lastnik, ki da zemljo v zakup, v obliki dela, pridelkov ali denarja; jur. zemljiška knjiga knjiga s podatki o pravnih razmerjih zemljišča; zgod. zemljiški gospod do odprave tlačanstva posredni ali neposredni lastnik zemlje s podložniki; zemljiška odveza ukrep leta 1848, s katerim preneha podložništvo; zemljiško gospostvo osnovna fevdalna gospodarsko-organizacijska in pravna enota
  24.      zémski 1 -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. zemeljski: zemski užitki / zemsko življenje
  25.      zémski 2 -a -o (ẹ̑) pridevnik od zemstvo: tajnik zemske uprave

   90.433 90.458 90.483 90.508 90.533 90.558 90.583 90.608 90.633 90.658  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA