Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (90.358-90.382)


  1.      zdiktírati  -am dov. (ȋ) povedati besedilo, namenjeno za dobeseden zapis; znarekovati: zdiktirati članek, pismo / zdiktirati poročilo v diktafon ♪
  2.      zdírati se  -am se nedov. (ȋ ȋ) ekspr. grobo, glasno oštevati: kar naprej se zdirajo nanjo; za vsako malenkost se zdira ♪
  3.      zdírjati  -am dov. (ȋ) 1. začeti dirjati: konj se je odvezal in zdirjal 2. hitro steči: konja sta zdirjala po cesti; jezdeca sta si zdirjala nasproti 3. ekspr. zelo hitro iti, oditi: zdirjati iz sobe, na dvorišče, v hišo; zdirjali so po hribu navzdol; ves vesel je zdirjal domov ♪
  4.      zdírkati  -am dov. (ȋ) ekspr. zelo hitro iti, oditi: zdirkal je pred hišo ♪
  5.      zdisciplinírati  -am dov. (ȋ) navaditi koga na disciplino, na red: zdisciplinirati učence, vojake ♪
  6.      zdivjáti  -ám dov. (á ȃ) 1. postati nekultiviran, neciviliziran: v samoti je popolnoma zdivjal // ekspr. začeti bujno, nepravilno rasti, se razvijati: zaradi pomanjkanja svetlobe rastline zdivjajo; neobrezane trte zdivjajo 2. začeti divje, razposajeno tekati sem ter tja: odvezan pes je zdivjal / krava je pobesnela in zdivjala s pašnika // ekspr. začeti se zelo hitro premikati: na ravni cesti je avtobus zdivjal; voznik je udaril z bičem in konji so zdivjali / sedel je v avtomobil in zdivjal v mesto se zelo hitro odpeljal; zdivjati za tovariši zelo hitro oditi 3. priti v stanje, ko se ne obvladujejo negativne lastnosti: ljudje so v vojni zdivjali / preh. slaba družba zdivja človeka // začeti v dejanju kazati svojo jezo, togoto: dolgo se je premagoval, ob teh besedah pa je zdivjal; zdivjati nad sodelavci / zdivjati v strašni jezi 4. ekspr. nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: neurje, nevihta zdivja; požar je zdivjal, da so plameni švigali do neba; nad mestom je zdivjal silen vihar zdivján -a -o: zdivjan človek; zdivjani poganjki; zdivjana čreda; zdivjana reka; prim. izdivjati se ♪
  7.      zdráha  -e ž (ā) nesoglasje, prepir, ki ga kdo povzroči s svojimi besedami, ravnanjem med dvema ali več osebami: zdraha nastane; delati, povzročati zdrahe; huda, stara zdraha; zdraha zaradi dediščine; zdrahe med sosedi; prepiri in zdrahe / njena opravljivost je kriva za zdrahe v vasi ∙ ekspr. ti si samo za zdraho s svojim ravnanjem, navzočnostjo povzročaš prepire, nesoglasja ♪
  8.      zdráhar  -ja m (ȃ) ekspr. kdor dela, povzroča zdrahe: bil je zdrahar in spletkar / vaški zdraharji ♪
  9.      zdráharica  -e ž (ȃ) ekspr. ženska, ki dela, povzroča zdrahe: znana, stara zdraharica ♪
  10.      zdráharski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zdraharje ali zdraharstvo: zdraharsko govorjenje / zdraharski človek ♪
  11.      zdrájsati  -am dov. (ȃ) pog., slabš. zdrgniti, zguliti: zdrajsati hlače zdrájsan -a -o: zdrajsana obleka; zdrajsana gramofonska plošča ♪
  12.      zdramíti  in zdrámiti -im dov. (ȋ á) 1. povzročiti prehod iz spečega stanja v budno; zbuditi: trkanje na vrata ga je zdramilo; spal je tako trdno, da ga niso mogli zdramiti; otroci so se že zdramili; pren., pesn. ko se je sonce zdramilo, so se odpravili na pot // v zvezi z iz povzročiti prenehanje stanja, kot ga določa samostalnik: zdramiti koga iz spanja / zdramiti ponesrečenca iz nezavesti / ropot ga je zdramil iz razmišljanja; ekspr. zdramiti se iz sanjarij 2. knjiž. povzročiti, da kaj nastane; vzbuditi: zdramiti komu domišljijo; zdramiti zanimanje za zgodovino zdrámljen -a -o: zdramljen otrok; napol zdramljen je prikimal ♪
  13.      zdrámljati  -am nedov. (á) redko buditi, zbujati: ropot jih je zdramljal ♪
  14.      zdrápati  -am in -ljem dov. (ā) 1. ekspr. poškodovati, uničiti: deževje je zdrapalo cesto 2. nar. raztrgati, scefrati: zdrapati čevlje; zdrapati si obleko zdrápan -a -o: zdrapana pot; zdrapane rjuhe ♪
  15.      zdrástiti  -im dov. (á ā) knjiž. razdražiti, razvneti: kaj te je tako zdrastilo; ob pisanju se je zelo zdrastil ♪
  16.      zdràv  zdráva -o prid. (ȁ ā) 1. ki je v stanju telesnega in duševnega dobrega počutja, brez motenj v delovanju organizma, ant. bolan: zdrav otrok; biti, ostati zdrav; počutiti se zdravega; duševno, telesno, umsko zdrav; popolnoma zdrav; ekspr. ste vsi čili in zdravi; ekspr. vrnil se je živ in zdrav; zdrav kot dren, riba / zdrave in bolne rastline; vse živali so še zdrave / kot pozdrav (ob slovesu): pa zdravi bodite; ostani zdrav // ki izraža, kaže tako stanje: biti zdravega videza; imeti zdravo barvo; zdrava rdečica / zdrav glas; zdravo dihanje 2. ki kaže trdno, notranje ubrano duševno stanje: zdrava osebnost / zdrava družba, družina; ljudstvo je ostalo v jedru zdravo 3. ki je v normalnem, naravnem stanju in dobro opravlja svoje funkcije: zdravi udje, zobje; zdrav želodec; njegovo srce je zdravo // ki poteka brez motenj, v skladu z normalnim, naravnim: skrbeti za zdrav psihofizični razvoj otrok; zdrava rast rastlin / imeti zdrav tek; zdrava potreba po čem 4. ki temelji na pozitivnem, naravnem, normalnem: zdrav humor; zdravi nauki, nazori; zdrava presoja; zdrava samozavest / imeti zdrav čut za kaj; ekspr.: zdrav razum; biti pri zdravi pameti sposoben premišljeno, razsodno ravnati / zdravi odnosi med ljudmi; zdrava vzgoja 5. ki ne vsebuje zdravju škodljivih snovi: zdrav zrak; zdrava hrana; malo vode je še zdrave // ki dobro, ugodno deluje na zdravje: črni kruh je bolj zdrav kot beli / zdravo okolje; zdravo podnebje / zdravi užitki; smeh je zdrav; zdravo razvedrilo; tako življenje ni zdravo; pren. odrasti v zdravem ozračju 6. nav. ekspr. ki zaradi svojih pozitivnih lastnosti ugodno vpliva na kaj: zdrava ambicioznost; zdrava konkurenca, kritika / to je zdrava osnova za preporod kulture // ki deluje dobro in daje uspešne rezultate: zdrava finančna politika; zdravo gospodarstvo 7. ki ima bistvene pozitivne lastnosti ohranjene v polni meri: zdrav les / odbrati zdrave sadeže od gnilih; zelnate glave so zdrave samo še v sredini / zidovje je zdravo in trdno, streha pa ne več; pren. zdravi temelji družbe ● pog., ekspr. odnesti zdravo kožo nepoškodovan priti iz tepeža, boja; ekspr. ravnati po zdravi pameti premišljeno, razsodno; pog., ekspr. ni zdrava, če ne nagaja vedno nagaja; zelo rada nagaja; star. zdrava, grofica celjska pozdravljena zdrávo prisl.: zdravo misliti; zdravo živeti; zdravo rdeča lica / v povedni rabi zdravo je iti na zrak ∙ ekspr. z njim se ni zdravo prepirati ni dobro, koristno; ekspr. zate bo najbolj zdravo, če to pustiš pri miru najbolje, najbolj koristno zdrávi -a -o sam.: zdravi ne razume bolnega; to je samo za zdrave ♪
  17.      zdrávamaríja  -e in zdráva maríja zdráve maríje ž (ā-ȋ) rel. molitev z začetkom: Zdrava Marija: moliti zdravamarijo; pet očenašev in zdravamarij // zvonjenje zvečer v čast Mariji: ob zdravamariji so bili vsi doma / odzvoniti zdravamarijo ♪
  18.      zdravíca  -e ž (í) slovesne besede, izrečene ob nazdravljanju: izreči zdravico; slavljenec je odgovoril na zdravico / (na)piti zdravico // pesem, ki se poje ob nazdravljanju: svati so ženinu in nevesti zapeli zdravico ♪
  19.      zdravíčka  -e ž (ȋ) nar. vzhodnoštajersko zdravica, napitnica: povedati zdravičko / zapeti zdravičko ♪
  20.      zdravílar  -ja m (ȋ) knjiž. kdor pridobiva, pripravlja zdravila, navadno iz zdravilnih zelišč: iskati pomoč pri zdravilarjih ♪
  21.      zdravílce  -a s (ȋ) ekspr. manjšalnica od zdravilo: vsak dan je moral jemati zdravilce ♪
  22.      zdravílec  -lca [tudi u̯c] m (ȋ) knjiž. kdor se ukvarja z zdravljenjem navadno brez ustrezne poklicne izobrazbe: zdravilec mu je puščal kri; bolniki so iskali pomoč pri domačih zdravilcih / kitajski zdravilci ♪
  23.      zdravílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zdravljenje: zdravilni učinki mazila; rastlina z zdravilnimi lastnostmi; zdravilna moč vode; zdravilno delovanje / zdravilni vrelec; zdravilna rastlina; nabirati zdravilna zelišča / piti zdravilni čaj; zdravilna kopel; naravna zdravilna sredstva / zdravilne metode ◊ bot. zdravilna homulica zdravilna rastlina s širokimi, mesnatimi listi in rumeno zelenimi cveti; hermelika; zdravilna špajka zdravilna rastlina z rožnatimi cveti, ki raste navadno na vlažnih tleh, Valeriana officinalis; farm. zdravilna kroglica zdravilo v obliki kroglice; med. zdravilno blato blato za zdravilne blatne kopeli ♪
  24.      zdravilíšče  -a s (í) zdravstvena ustanova za zdravljenje bolnikov z določenimi boleznimi z izkoriščanjem naravnih okoliščin: zdravnik ga je poslal v zdravilišče; gorsko zdravilišče; zdravilišče za tuberkulozo; zdravilišče ob morju / klimatsko zdravilišče ki ima ugodne podnebne razmere; termalno zdravilišče s termalno vodo / naravno zdravilišče ♪
  25.      zdravilíščen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zdravilišče: zdraviliščna stavba / zdraviliščni zdravnik ♪

   90.233 90.258 90.283 90.308 90.333 90.358 90.383 90.408 90.433 90.458  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA