Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (89.883-89.907)


  1.      zatípkati  -am dov. (ȋ) knjiž. natipkati, vtipkati: zatipkati novo vrstico ● ekspr. gost je s prsti nestrpno zatipkal po mizi nekajkrat udaril zatípkati se pri tipkanju se zmotiti: v naglici se zatipkati ♪
  2.      zatirálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor zatira: upreti se zatiralcu; domači, fašistični zatiralci; izkoriščevalci in zatiralci / zatiralec naprednih idej ♪
  3.      zatirálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zatiranje: škropiti plevel z zatiralnim sredstvom / zatiralna politika fašističnega režima / bojevanje proti zatiralnemu režimu zatiralskemu ♪
  4.      zatirálski  -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na zatiralce ali zatiranje: zatiralske metode / zatiralski režim, sistem; izkoriščevalska in zatiralska oblast / zatiralske akcije fašizma proti okupiranim deželam ♪
  5.      zatíranec  -nca m (ȋ) kdor je zatiran: braniti pravice zatirancev; sovraštvo zatirancev do zatiralcev ♪
  6.      zatíranje  -a s (ȋ) glagolnik od zatirati: zatiranje mrčesa s kemičnimi sredstvi / zatiranje nevarnih bolezni / narodno, rasno, versko zatiranje; zatiranje in izkoriščanje ljudi / zatiranje naprednih gibanj / zatiranje kriminala / zatiranje novih idej; zatiranje ustvarjalnosti / zatiranje čustev ♪
  7.      zatírati  -am nedov. (ȋ) 1. delati, povzročati, da kaj škodljivega na določenem mestu ali v celoti preneha obstajati: zatirati mrčes, škodljivce; zatirati plevel s kemičnimi sredstvi / zatirati nalezljive bolezni / ekspr. zatirati razvade odpravljati 2. delati, povzročati, da kdo ne more normalno, svobodno živeti, delovati: zatirati male narode; zatirati podrejene; zatirajo jih z davščinami; gospodarsko, moralno, politično zatirati koga 3. z nenehnim oviranjem kakega dela, dejavnosti povzročati, da kaj ne more več obstajati: zatirati mirovna gibanja, stavke / zatirati napredni tisk / zatirati kriminalno dejavnost // delati, povzročati, da se kaj ne more uveljaviti: zatirati osvobodilne težnje narodov; zatirati ustvarjalnost mladih / bojijo se vsake kritike in jo zatirajo 4. ekspr. delati, povzročati, da se kaj ne more izraziti, pokazati: zatirati svoja čustva; v sebi je zatirala porajajočo se ljubezen zatirajóč -a -e: zatirajoči sloj ljudi; čustva zatirajoča ženska zatíran -a -o: zatirani narodi so se uprli; zatirane dežele; sam.: zatirani iščejo pravico; zatirani in zatiralci ♪
  8.      zatískati  -am nedov. (í) 1. s pritiskanjem česa, stiskanjem delati kako odprtino v čem neprehodno: zatiskati komu usta z dlanjo; zatiskati si nos z robcem; ob eksplozijah si zatiskati ušesa // navadno v zvezi z oči imeti zaprte: zatiskati oči zaradi premočne svetlobe; od strahu zatiskati oči / ni se bal mrtvim zatiskati oči pokrivati jih z vekami 2. nar. zategovati: zatiskati rahlo zavezano ruto ● ekspr. dozdaj so si zatiskali oči pred resnico niso je hoteli spoznati, priznati ♪
  9.      zatísniti  -em dov. (í ȋ) 1. s pritisnjenjem česa, stisnjenjem narediti kako odprtino v čem neprehodno: zatisniti komu usta z dlanjo; zatisnil si je nos zaradi smradu; s prsti si je zatisnil ušesa, da ne bi slišal poka / prišel je od zadaj in mu zatisnil oči z rokama zakril // navadno v zvezi z oči zapreti: zatisnil je oči, ker je hotel spati / zatisniti mrliču oči pokriti jih z vekami 2. nar. zategniti: vrv, ovito okoli rok, so mu zatisnili; zatisniti si kravato ● zatisniti oko, oči ekspr. vso noč ni mogel zatisniti očesa zaspati; ekspr. profesor včasih zatisne (eno) oko, če dijaki prepisujejo se naredi, kot da ne opazi; pri izdajanju dovoljenj je večkrat zatisnil oko spregledal kako pomanjkljivost; ekspr. za vedno je zatisnil oči umrl je; ekspr. zatisniti (si) oči pred resnico ne hoteti je spoznati, priznati; morali si bomo zatisniti pasove se odreči določenim dobrinam, ugodju zatísnjen -a -o: sedel je z zatisnjenimi očmi, ker se mu je bleščalo ♪
  10.      zatíšati  -am dov. (ȋ) nar. vzhodnoštajersko utišati: zatišati glas / zatišati bolečino / posmehoval se je, da bi zatišal vest zatíšan -a -o: zatišan jok; zatišane želje ♪
  11.      zatiščáti  -ím dov. (á í) s pritiskanjem povzročiti komu bolečino, neugodje: novi čevlji so jo zatiščali / mleko jo je zatiščalo v prsih / brezoseb. zatiščalo ga je v prsih, želodcu ♪
  12.      zatíšen  -šna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zatišje: zatišni trenutki pred viharjem / turistično zatišni meseci / naseliti se v zatišni dolini; zatišna lega vinograda / umakniti se v zatišen kraj / zatišno življenje zatíšno prisl.: zatišno živeti; na kmetiji je bilo prijetno zatišno ♪
  13.      zatíšje  -a s (ȋ) 1. stanje, ko navadno za krajši čas preneha hrup, hitro premikanje česa: zatišje nastane, ekspr. zavlada; zatišje pred nevihto, viharjem / jadrnico je ustavilo zatišje sredi morja brezvetrje 2. stanje, ko navadno za krajši čas preneha kako razgibano dogajanje: po hudih bojih je nastopilo zatišje; zatišje pred pomembnimi dogodki / gospodarsko, kulturno zatišje; ekspr. počitniško zatišje 3. kraj, prostor, zavarovan pred vetrom: poiskati zatišje; te rastline lepo uspevajo v zatišju; zasidrati čoln v zatišju / ekspr. zeleno zatišje gozda // ekspr. kraj, prostor, zavarovan pred čim sploh: opazovati kaj iz zatišja; umakniti se v zatišje / izvabiti koga iz domačega zatišja; živeti v zatišju ♪
  14.      zatkáti  -tkèm dov. (á ȅ) vtkati: zatkati v tkanino svilene niti zatkán -a -o: trdno zatkane niti ♪
  15.      zatláčiti  -im, in zatlačíti in zatláčiti -im dov. (á ȃ; ȋ á ȃ) 1. s tlačenjem spraviti kaj za kaj: zatlačiti rjuho za žimnico / zatlačiti bluzo za hlače // s tlačenjem spraviti kaj kam sploh: zatlačiti vato v ušesa; ekspr. roke je zatlačil v žepe dal / redko v nahrbtnik je zatlačil še pulover in srajco stlačil 2. s tlačenjem zadelati, zapolniti: razpoke v čolnu so zatlačili s cunjami / z gazo zatlačiti krvavečo rano 3. ekspr. zapolniti, popolnoma napolniti: hodnik so zatlačili s pohištvom zatláčen -a -o: ceste so bile zatlačene z vojaki in vozovi; hlače je imel spodaj zatlačene v škornje ♪
  16.      zatléskati  -am dov. (ẹ̑) 1. dati kratke, svetle glasove ob ploskem udarjanju, zadevanju ob kaj: v temi so zatleskala vesla 2. povzročiti kratke, svetle glasove s ploskim udarjanjem, zadevanjem ob kaj: zatleskati z jezikom, s prsti ♪
  17.      zatléskniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) tleskniti: igralec pri tem zatleskne s prsti / zatleskniti knjigo s tleskom zapreti ♪
  18.      zatléti  -ím dov., zatlì (ẹ́ í) 1. zagoreti počasi in brez plamena: žerjavica zatli 2. ekspr. začeti obstajati v majhni meri, navadno prikrito, skrito; vztleti: ljubezen spet zatli / zatlela je iskrica upanja // pokazati se v majhni meri: v očeh mu zatli porednost ♪
  19.      zatracáti  -ám dov. (á ȃ) nar. dolenjsko zabičati: zatracal mu je, da mora takoj domov ♪
  20.      zatrapáti se  -ám se dov. (á ȃ) pog., slabš. zaljubiti se: na stara leta se je zatrapal / do ušes se zatrapati / dekle se je zatrapalo vanj zatrapáti zapraviti: ves denar je zatrapal zatrapán -a -o: zatrapan človek; biti zatrapan do ušes; noro zatrapan ♪
  21.      zatrátiti  -im dov. (á ā) knjiž. potratiti: denar je zatratil za obleke; premoženje je zatratil s prijatelji / svoj prosti čas zatrati v pivnici ♪
  22.      zatráviti  -im dov. (ā ȃ) povzročiti, da se kaj zaraste, prekrije s travo: zatraviti njivo, vrt zatráviti se zarasti, prekriti se s travo: poseka se je zatravila zatrávljen -a -o: zatravljeno zemljišče ♪
  23.      zatŕden  -dna -o prid. (ŕ ȓ) knjiž. trden, gotov: zatrden dokaz / zatrdna vest zanesljiva ♪
  24.      zatrdéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. otrdeti: zgornja plast zemlje je zatrdela / koleno zatrdi ♪
  25.      zatrdína  -e ž (í) med. bolezensko, nenormalno otrdelo mesto na telesu: otipati zatrdino; majhna, neboleča zatrdina; zatrdina v dojki ♪

   89.758 89.783 89.808 89.833 89.858 89.883 89.908 89.933 89.958 89.983  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA