Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (89.758-89.782)


  1.      zasvaljkáti  -ám in zasváljkati -am dov. (á ȃ; ȃ) premakniti dlani, prste drugega ob drugem tako, da se to, kar je med njimi, zmehča, zmečka: živčno zasvaljkati cigareto zasvaljkáti se, in zasváljkati se pojaviti se, nastopiti v obliki svaljkov: dim se je zasvaljkal v nebo zasvaljkán in zasváljkan -a -o 1. deležnik od zasvaljkati: zasvaljkana cigareta 2. ekspr. pomečkan, zanemarjen: zasvaljkan klobuk; zasvaljkana obleka / zasvaljkan, suh mož ♪
  2.      zasvédrati  -am dov. (ẹ̑) ekspr. 1. zavrtati (s svedrom): zasvedrati v les / zasvedrati sveder 2. zavrtati v spiralastem zavoju: zasvedrati s prstom v zrak 3. zleteti v spiralastih zavojih: kavke so zasvedrale med prepade / krogle so zasvedrale zasvédrati se 1. pojaviti se v spiralastih zavojih: nad hišami se zasvedra dim 2. z vrtanjem prodreti v kaj: nekatere morske živali se zasvedrajo v skale / obad se je zasvedral skozi kožo zasvédran -a -o: v kamen zasvedrana školjka ∙ ekspr. zasvedrani lasje svedrasto zaviti ♪
  3.      zasvetíti  in zasvétiti -im dov. (ȋ ẹ́) začeti svetiti: luč zasveti / luna je zasvetila; sonce je zasvetilo; pren. zasvetilo mu je sonce resnice ∙ ekspr. čakali so, da bo zasvetil dan, star. se bo zasvetil dan da se bo zdanilo; publ. v vasi je zasvetila elektrika dobili so električno napeljavo // sveteč se pojaviti: na nebu so zasvetile zvezde / na vzhodu je zasvetila jutranja zarja zasvetíti se in zasvétiti se 1. odbiti svetlobo: okno se zasveti v soncu / oči so se mu zasvetile / v njegovi roki se je zasvetil nož / v očeh so se ji zasvetile solze 2. ekspr. svetlo se odraziti, pokazati: bela hiša se je zasvetila ob cesti; na jasi so se zasvetile marjetice // odraziti se, pokazati se v veliki meri: sreča se ji je zasvetila na obrazu // dobiti tak izraz, kot ga izraža določilo: oči se mu divje, hudomušno zasvetijo 3. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku dojeti, spoznati: zasvetilo se mu je, kaj nameravajo / nazadnje se ji je le zasvetilo v glavi je doumela, razumela ● ekspr. v glavi se ji je zasvetila nova misel se je pojavila, vzbudila; ekspr. godcem so se zasvetili obrazi postali so dobro razpoloženi, dobre volje ♪
  4.      zasvetlíkati se  -am se stil. zasvetlíkati -am dov. (ȋ) oddati, dati v kratkih presledkih svetlobo, navadno neizrazito, slabo: v mraku se zasvetlika kresnica / iz mesta se zasvetlikajo luči; plamen se je zasvetlikal // odbiti svetlobo na posameznih delih, ploskvah: bajonet se je zasvetlikal; gladina reke se je zasvetlikala; zasvetlikala so se stekla v daljnogledu // postati viden zaradi odbite svetlobe: na nebu so se zasvetlikala letala; skozi drevesa se je zasvetlikala vas ● ekspr. dan se je zasvetlikal zdanilo se je ♪
  5.      zasvínčiti  -im dov. (í ȋ) teh. zaliti s svincem: zasvinčiti konce kablov ∙ knjiž. zasvinčiti carinsko pošiljko zaplombirati ♪
  6.      zasvinjáti  -ám dov. (á ȃ) slabš. zamazati, onesnažiti: zasvinjati obleko; s tem se vse zasvinja / zasvinjati cesto z blatom zasvinján -a -o: zasvinjana dvorana; zasvinjana voda ♪
  7.      zasvírati  -am dov. (ȋ) zastar. zaigrati (na glasbilo): godci zasvirajo / zasvirati pesem / zasvirati na piščalko ♪
  8.      zasviščáti  -ím dov. (á í) dati ostre, sikajoče glasove: suha trava je zasviščala pod nogami // hitro se premakniti po zraku in pri tem dati take glasove: mine so zasviščale // s tankim predmetom zamahniti po zraku, da se slišijo taki glasovi: zasviščati z bičem ♪
  9.      zasvítati se  -am se dov. (ȋ) nav. 3. os. 1. brezoseb. preiti iz noči v dan; zdaniti se: na vzhodu se je zasvitalo; ko se je zasvitalo, zastar. je zasvitalo, je bil že daleč 2. ekspr. pojaviti se, pokazati se: dan se je zasvital; luč se je zasvitala v temi 3. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku priti do spoznanja česa: končno se jim je zasvitalo; zasvitalo se mu je, zakaj je odpotoval ♪
  10.      zašájtati  -am dov. (ȃ) nižje pog. zapeljati, zavoziti vstran: zašajtati s kolesom ♪
  11.      zašantáti  -ám dov. (á ȃ) slabš. zašepati: zašantati zaradi bolečine v nogi / zašantati s hromo nogo // težko, nerodno iti, stopiti: zašantati po sobi ♪
  12.      zašáriti  -im dov. (á ȃ) 1. ekspr. pobrskati: zašariti po žepih / zašariti po zeliščih 2. slabš. založiti, napolniti kak prostor s predmeti, navadno odvečnimi: zašariti hodnike s starim pohištvom zašárjen -a -o: zašarjena soba ♪
  13.      zaščebetáti  -ám tudi -éčem [tudi čǝb] dov. (á ȃ, ẹ́) 1. oglasiti se s kratkimi, nerazločnimi glasovi: ptiči so zaščebetali 2. ekspr. živahno, lahkotno reči, povedati: pridite, pridite, je zaščebetala soseda ♪
  14.      zaščegetáti  -ám tudi -éčem stil. -áčem [čǝg in čeg] dov. (á ȃ, ẹ́, á) ekspr. z delovanjem na organizem povzročiti reakcijo: prah ga je zaščegetal v grlu / brezoseb. ob njenem pogledu ga je kar zaščegetalo pri srcu ♪
  15.      zaščeketáti  -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) 1. oglasiti se z glasom šček: srake so zaščeketale 2. nar. zabevskati: lisica je zaščeketala / strojnica je zaščeketala ♪
  16.      zaščeméti  -ím [čǝm tudi čem] dov., zaščemì tudi zaščêmi (ẹ́ í) povzročiti zlasti v očeh rahlo bolečino, ki sili k drgnjenju: močna svetloba ga zaščemi / dim ga zaščemi v oči / oči so ga zaščemele / v nosu ga je zaščemel oster vonj; brezoseb. na vratu, v dlaneh ga je zaščemelo ♪
  17.      zaščíta  -e ž (ȋ) 1. glagolnik od zaščititi: poskrbeti za zaščito / krema za zaščito kože / zaščita sadnega drevja pred divjimi živalmi / protipožarna zaščita; lakiranje in druga površinska zaščita / zaščita avtomobila / pravna, socialna zaščita; organizirati zdravstveno zaščito; zaščita delavcev, potrošnikov / zaščita domače industrije pred premočno tujo konkurenco / carinska zaščita / iskati pri kom zaščito; uživati zaščito koga / vzeti koga v zaščito zaščititi ga; napadati pod zaščito topov / zaščita izuma 2. kar koga ali kaj zaščiti: skale so bile dobra zaščita // organizacija, služba, katere namen je zaščititi koga: načelnik, vodja zaščite ◊ elektr. zaščita ukrep, s katerim se preprečuje nevarnost električnega toka za človeka, žival; ukrep za preprečevanje, ublažitev okvar v električnih napravah; diferenčna zaščita zaščita električnih naprav z relejem, ki se sproži, ko razlika upoštevanih veličin preseže nastavljeno vrednost; voj. civilna zaščita ukrepi za varstvo civilnega prebivalstva, zlasti med vojno; načelnik civilne zaščite; zgod. Narodna zaščita med narodnoosvobodilnim bojem vojaška organizacija pod vodstvom glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet za zaščito naroda pred nasiljem okupatorjev in pred domačimi izdajalci; državno sodišče za zaščito države v stari Jugoslaviji sodišče, pristojno za zaščito državne ureditve ♪
  18.      zaščíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zaščito: zaščitni pas drevja; izoliranje in drugi zaščitni ukrepi / zaščitna krema za roke; zaščitna očala / zaščitni bataljon / zaščitno cepljenje ♦ ekon. zaščitna carina carina, predpisana zaradi zaščite domačih proizvodov; jur. zaščitni znak znak, s katerim proizvajalec opremi svoje proizvode za razločevanje od istovrstnih ali podobnih izdelkov; med. zaščitna maska priprava iz tkanine, ki si jo da zdravstvena oseba čez nos in usta; voj. zaščitni ogenj zaščítno prisl.: zaščitno cepiti ♪
  19.      zaščítenec  -nca m (ȋ) ekspr. kdor je zaščiten: zaščitnik in zaščitenec ♪
  20.      zaščítiti  -im dov. (í ȋ) 1. s čim, danim na določeno mesto, narediti, da kaj ne bi bilo deležno česa neprijetnega, nezaželenega: zaščititi obraz, telo; zaščititi površino s premazom; zaščititi se s kremo, rokavicami / zaščititi rastline, roke pred mrazom ♦ avt. zaščititi avtomobil premazati, pokriti spodnji del avtomobila s snovjo, ki preprečuje rjavenje // nav. 3. os. z obstajanjem na določenem mestu narediti, da kaj ni deležno česa neprijetnega, nezaželenega: stena jih je zaščitila pred dežjem 2. z določenim dejanjem, ravnanjem narediti, da kdo ne bi bil deležen česa neprijetnega, nezaželenega: v preiskavi je skušal zaščititi ostale osumljence / zaščititi predsednika s policisti ∙ po porodu se je zaščitila z uporabo kontracepcijskih sredstev je naredila, da ne bi zanosila, spočela 3. z določenim ukrepom, pravnim predpisom narediti, da kaj ne bi bilo deležno česa slabega, nezaželenega: zaščititi domačo industrijo, narodno manjšino; zaščititi redke rastline, živali / zaščititi ime izdelka; zaščititi izum s patentom / zaščititi kmetijske površine pred zazidavo / zaščititi z zakonom // z določenim ukrepom, pravnim predpisom narediti, da se kaj ne sme zmanjšati, odvzeti: zaščititi koristi, pravice koga zaščíten -a -o: z oblogo zaščitena mizna plošča; z zakonom zaščitene pravice; zaščitene rastline, živali ♦ jur. zaščitena kmetija kmetija, ki jo sme dedovati le en dedič; lov. zaščitena divjad divjad, ki se sme loviti samo v določenem času ali se sploh ne sme loviti ♪
  21.      zaščítje  -a s (ȋ) zastar. zaščita: premazati les zaradi zaščitja / knjiga je izšla pod zaščitjem vladarja / porotna sodišča kot zaščitje proti pristranskosti sodnikov obramba ♪
  22.      zaščítnica  -e ž (ȋ) 1. ženska oblika od zaščitnik: ta ženska je njena zaščitnica; zaščitnica ubogih / ekspr. noč je bila njihova zaščitnica / sv. Barbara je zaščitnica rudarjev 2. voj. skupina vojakov ali vojaška enota, ki od zadaj ščiti, varuje večje vojaške enote na pohodu: poveljevati zaščitnici; zaščitnica brigade, kolone; predhodnica in zaščitnica / bataljon je ostal v zaščitnici ♪
  23.      zaščítnik  -a m (ȋ) 1. kdor daje komu zaščito: dobiti si zaščitnika; imeti zaščitnika v glavnem mestu; zaščitnik zatiranih / vojska je bila glavni zaščitnik režima 2. rel. zavetnik, patron: razglasiti svetnika za zaščitnika dežele; sv. Štefan je zaščitnik konj / zaščitnik pred ognjem ♪
  24.      zaščítniški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zaščitnike: zaščitniška vloga / biti do koga zaščitniški ♪
  25.      zašelestéti  -ím dov. (ẹ́ í) dati rahle, nezveneče glasove: listje pod nogami je zašelestelo; papir je zašelestel; brezoseb. v grmičevju je zašelestelo / v drevju zašelesti veter // povzročiti take glasove: zašelesteti s papirjem ♪

   89.633 89.658 89.683 89.708 89.733 89.758 89.783 89.808 89.833 89.858  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA