Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (89.108-89.132)


  1.      zamíšljati si  -am si nedov. (í) 1. v mislih oblikovati, ustvarjati: zamišljati si povezave med pojavi; zamišljati si nove odrske prizore / nič se ne zgodi tako, kot si ljudje zamišljajo 2. v mislih oblikovati, ustvarjati podobo, predstavo česa, kar v resničnosti (še) ne obstaja: zamišljala si je, kakšno bo njeno življenje v tujini / vse si je zamišljal drugače ● ekspr. kaj si zamišljate pod to besedo kaj vam ta beseda pomeni; ekspr. ni si mogel zamišljati bolj zanimivega sogovornika bil je zelo zanimiv sogovornik zamíšljati se biti intenzivno dejaven v zavesti: med potjo se ne zamišljaj, ampak raje opazuj; redko se je zamišljal // navadno v zvezi z v, nad izraža usmerjenost take dejavnosti: zamišljati se v mladost; zamišljati se nad problemi sodobnega sveta ♪
  2.      zamíšljenec  -nca m (ȋ) ekspr. zamišljen človek: prebuditi zamišljenca iz sanjarjenja ♪
  3.      zamízen  -zna -o prid. (ȋ) knjiž. ki je, poteka za mizo: zamizni pogovor ♪
  4.      zamižáti  -ím dov. (á í) zapreti oči: zamižal je in zaspal; zamižati od strahu, ugodja; zamižati na eno oko, na obe očesi ● ekspr. zamižati na eno oko ob tujih napakah hote jih spregledati; ekspr. če hoče, da bodo učenci izdelali, mora zamižati na obe očesi biti zelo popustljiv, prizanesljiv ♪
  5.      zamláda  prisl. (ȃ) knjiž. v mladosti: ali je še tak šaljivec, kot je bil zamlada; zamlada se je ukvarjal s športom ♪
  6.      zamlakúžiti se  -im se dov. (ū ȗ) redko postati mlakužast: zaradi deževja se je polje zamlakužilo ● star. zemljišče se je zamlakužilo zamočvirilo; ekspr. vse se je zamlakužilo je moralno propadlo, postalo pokvarjeno zamlakúžen -a -o: zamlakužena cesta ♪
  7.      zamláskati  -am, in zamláskati tudi zamlaskáti -am, in zamlaskáti -ám dov. (á ā; á á á; á ȃ) z (naglim) odmikanjem jezika od neba dati nizke, nezveneče glasove: popil je vino in zamlaskal od ugodja / zamlaskati z jezikom, ustnicami ♪
  8.      zamléti  -méljem dov., zamêlji zameljíte (ẹ́) 1. ekspr. začeti jesti (kaj tršega): ugriznil je v kos kruha in zamlel // začeti premikati se, pregibati se (sem in tja): njegove čeljusti so zamlele 2. nar. zmleti: nesel je žito v mlin, da mu ga zameljejo ♪
  9.      zamračeváti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. 1. delati mrko, neprijazno: žalost mu je zamračevala obraz 2. delati nejasno, zmedeno: to je zamračevalo njegovo zavest 3. redko delati mračno, temno: oblaki so zamračevali nebo ♪
  10.      zamračítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zamračiti: zamračitev obraza / zamračitev mesta ♪
  11.      zamračíti  -ím dov., zamráčil (ȋ í) knjiž. 1. narediti mrko, neprijazno: ta misel mu je zamračila obraz; ob teh besedah se mu je zamračilo čelo / spletke so mu zamračile zadnja leta življenja 2. narediti nejasno, zmedeno: novica mu je zamračila duha; spomin se mu je zamračil 3. redko narediti mračno, temno: oblaki so zamračili nebo; soba se je zamračila ● knjiž. um se mu je zamračil postal je duševno bolan zamračíti se brezoseb. zmračiti se: vrnil se je, ko se je zamračilo zamračèn -êna -o 1. deležnik od zamračiti: od jeze zamračen obraz; pokrajina je bila zamračena 2. ki vsebuje, izraža mrkost, neprijaznost: prestrašili so ga njegovi zamračeni pogledi ♪
  12.      zamrazíti  -ím tudi zamráziti -im dov., zamrázil (ȋ í; ā ȃ) nav. 3. os., knjiž. 1. brezoseb. začutiti mraz, drgetanje: ko je zapihal veter, ga je zamrazilo; zamrazilo ga je po hrbtu, po vsem telesu; ob tej misli ga je zamrazilo 2. povzročiti občutek mraza: veter jih je zamrazil / težka slutnja ga je zamrazila zamražèn -êna -o tudi zamrážen -a -o in zamrazèn -êna -o tudi zamrázen -a -o premražen: zamraženi vrabci ♪
  13.      zamrčáti  -ím dov. (á í) oglasiti se z mrmrajočimi, renčanju podobnimi glasovi: krava je zadovoljno zamrčala // nar. vzhodno zamrmrati, zabrundati: starec je v odgovor samo nekaj zamrčal ♪
  14.      zamréniti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) zakriti, prekriti z mreno: meglice so zamrenile goro / solze so ji zamrenile oči zamréniti se postati zakrit, prekrit z mreno: vodna površina se je zamrenila / nebo se je zamrenilo z oblaki zamrénjen -a -o: zamrenjen ribnik ♪
  15.      zamréti  -mrèm tudi -mŕjem stil. -mrjèm dov., zamŕl (ẹ́ ȅ, ŕ, ȅ) 1. ekspr. izginjajoč, izgubljajoč se postopno prenehati biti, obstajati: življenje v vasi je zamrlo / običaj je po vojni zamrl / spomin nanj je zamrl 2. ekspr. postajajoč zmeraj manj intenziven postopno prenehati potekati: boj je kmalu zamrl; pogovor pri mizah je zamrl / proizvodnja in trgovina sta zamrli / revija je po dveh letih zamrla prenehala izhajati; proti večeru je veter zamrl prenehal pihati 3. ekspr. postajajoč zmeraj manj intenziven postopno prenehati biti zaznaven: glas zvona je zamrl; petje je slabelo in zamrlo / njihovi koraki so zamrli v noči; pesem je zamrla v hihitanju / svetloba je zamrla / dan je zamrl v noč 4. knjiž. odreveneti, otrpniti: noge so mi zamrle; prsti so mu zamrli od mraza / zamrla je od strahu ● ekspr. beseda mu je zamrla na ustnicah ni je (do konca) izrekel, povedal; ta del mesta ponoči popolnoma zamre postane prazen, opustel; ekspr. od strahu ji je zamrl glas v grlu je nenadoma utihnila; zastar. mati mu je zgodaj zamrla umrla; knjiž., ekspr. glasen pogovor je zamrl v šepetanje prešel; zastar. njegov rod je zamrl izumrl; ekspr. zamrl mu je smeh na obrazu nehal se je smejati zamŕl -a -o: zamrli udi; zamrlo življenje ♪
  16.      zamréžiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. opremiti z mrežo: zamrežiti okno / knjiž. zamrežiti igrišče obdati, ograditi z mrežo 2. zvijačno pridobiti si čustveno naklonjenost, zaupanje koga; omrežiti: ta ženska ga je zamrežila ● knjiž. ribiči so zamrežili jato rib zajeli z mrežo zamréžen -a -o: zamreženo okno ♪
  17.      zamŕkel  -kla -o [ǝu̯] prid. (ŕ) knjiž. potemnel, temen: stara, zamrkla pozlata / zamrkel pogled ♪
  18.      zamŕkniti  -em dov. (ŕ ȓ) nav. 3. os., knjiž. potemneti: zvezde so zamrknile / njegova slava je zamrknila ♪
  19.      zamrléti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. zagoreti s slabim plamenom, medlo zasvetiti; zabrleti: luč je zamrlela 2. knjiž. zamigotati, zatrepetati: listi zamrlijo v vetru ♪
  20.      zamrmráti  -ám dov. (á ȃ) mrmraje reči, povedati: v odgovor je nekaj zamrmral / ko je to izvedel, je jezno zamrmral ♪
  21.      zamŕšiti  -im dov. (ŕ r̄) knjiž. zmršiti: veter mu je zamršil brado zamŕšen -a -o: zamršena dlaka ∙ zastar. zamršene niti zapletene, zavozlane ♪
  22.      zámrtev  -tva -o prid. (á) knjiž., redko navidezno mrtev: zamrtev je obležal na bojišču ♪
  23.      zamŕtje  -a s (ȓ) glagolnik od zamreti: zamrtje življenja v teh rekah / zamrtje trgovanja v tistem obdobju / zamrtje kakega rodu izumrtje ♪
  24.      zamŕza  -e ž (ȓ) star. (veliko) sovraštvo: vzbuditi v kom zamrzo do koga // odpor, velika nenaklonjenost: čutiti zamrzo proti določenim idejam ♪
  25.      zamŕzel  -zla -o [ǝu̯] prid. (ŕ) 1. prekrit z ledom: drsati se po zamrzlih mlakah / zamrzle šipe / zamrzla zemlja trda zaradi zmrznjenja vode v njej 2. od mraza otrpel: razgibati zamrzle prste / hoja nam je pognala zamrzlo kri po žilah; pren. zamrzle sanje se prebujajo v njej 3. ekon. zaradi določb za določen čas neizplačljiv: zamrzli krediti; denar leži zamrzel v banki; prim. zamrzniti ♪

   88.983 89.008 89.033 89.058 89.083 89.108 89.133 89.158 89.183 89.208  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA