Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (88.983-89.007)


  1.      zalívek  -vka m (ȋ) 1. knjiž. plomba: zob z zalivkom / zalivki na vagonih 2. vrtn. tekočina, tekoča snov za zalivanje rastlin, ki vsebuje gnojila: dati rastlinam zalivek / gnojilni zalivek ♪
  2.      zalívka  -e ž (ȋ) 1. knjiž. plomba: zalivka je padla iz zoba / dati zalivko na vagon, vrečo 2. vrtn. tekočina, tekoča snov za zalivanje rastlin, ki vsebuje gnojila: dati vrtnicam zalivko / gnojilna zalivka ♪
  3.      zalívski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zaliv: zalivska pristanišča / zalivski tokovi ♦ geogr. Zalivski tok topli morski tok, ki teče iz Mehiškega zaliva čez severni Atlantik mimo Skandinavije proti Severnemu Ledenemu morju ♪
  4.      zalízati  tudi zalizáti -lížem dov. (í á í) 1. z lizanjem narediti, da kaj pride v določen položaj in tam ostane: zalizati zatrgano obnohtno kožico // ekspr. z gladenjem, česanjem narediti, da kaj pride v določen položaj in tam ostane: zmočila je glavnik in zalizala lase ob stran; zalizati si štrleč koder las 2. z lizanjem pozdraviti: mačka (si) rane zaliže / pes je nekaj dni šepal, pa se je kmalu zalizal 3. ekspr. s svojim učinkovanjem, prisotnostjo povzročiti, da postane kaj gladko, ravno, enako z okolico: dež in sneg zaližeta steze; veter je zalizal stopinje v snegu 4. nepreh., ekspr. švigniti, zaplapolati: plamen je zalizal do stropa; ogenj se je zalizal že do prvih hiš / biči so zalizali po golih telesih zalízati se 1. v zvezi s polž potegniti telo v hišico in zapreti ustje z apnenčastim pokrovom: pred zimo se polži zaližejo 2. ekspr., s prislovnim določilom postati zadržan, nezaupljiv: vsakdo se je zalizal sam vase / zalizati se v molk postati molčeč zalízan -a -o: zalizani polži; biti zagrenjen in zalizan sam vase; zalizana rana ♪
  5.      zalízec  -zca m (ȋ) nav. mn. proga dlak ob straneh obraza: obriti si zalizce; pustiti si rasti brado in zalizce; gosti zalizci ♪
  6.      zalízek  -zka m (ȋ) nav. mn. proga dlak ob straneh obraza: obriti si zalizke; gosti črni zalizki ♪
  7.      záljšati  -am nedov. (ȃ) knjiž. krasiti, lepšati: zaljšati sobo / stene je zaljšala bogata zbirka slik; zaljšati se z nakitom ♪
  8.      zaljubíti se  in zaljúbiti se -im se dov. (ȋ ū) 1. priti v stanje takega ljubezenskega odnosa do koga, ko čustvo prevladuje nad razumom: odkar se je zaljubil, se je čisto spremenil; zaljubiti se na stara leta; nesrečno se zaljubiti; ekspr.: zaljubiti se na prvi pogled; na smrt, z vsem srcem se zaljubiti / zaljubiti se do ušes zelo / zaljubiti se v koga; zaljubila sta se drug v drugega 2. ekspr., v zvezi z v čustveno se navezati na kaj tako, da se vidijo, upoštevajo predvsem lepe, dobre strani: zaljubil se je v te kraje / zaljubil se je v lov zaljubíti in zaljúbiti knjiž. vzljubiti: strastno zaljubiti koga / zaljubiti poezijo zaljúbljen -a -o 1. deležnik od zaljubiti se: zaljubljen človek; biti zaljubljen do ušes; noro, slepo zaljubljen; zaljubljena v rože ∙ vase zaljubljen človek človek, ki zelo občuduje samega sebe 2. ki izraža, kaže stanje takega ljubezenskega odnosa do koga, ko čustvo prevladuje nad razumom: zaljubljeni pogledi; zaljubljene kretnje 3. star. ljubezenski: zaljubljene pesmi; zaljubljena pisma; prisl.: zaljubljeno gledati, govoriti; sam.: pogovori zaljubljenih; peti zaljubljene ljubezenske pesmi ♪
  9.      zaljúbljati se  -am se nedov. (ú) večkrat se zaljubiti: pogosto se zaljubljati / zaljubljati se v koga ♪
  10.      zaljúbljenec  -nca m (ū) zaljubljen človek: uslišan zaljubljenec; čustva, pogledi zaljubljenca ♪
  11.      zaljubljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki se (rad) zaljubi: zaljubljiva ženska / biti zaljubljive narave ♪
  12.      zalúbnik  -a m (ȗ) nav. mn., zool. hrošči, ki ležejo jajčeca za lubje dreves, kjer ličinke vrtajo rove, Scolytidae: rilčkarji in zalubniki ♪
  13.      zalúckati  -am dov. (ȗ) pog., ekspr. zapiti: kar čez teden zasluži, v nedeljo zalucka ♪
  14.      zalúčati  tudi zalučáti -am, in zalúčati -am dov. (ú á ú; ū ȗ) vreči: zalučati kamen, kopje; zalučati torbo na tla, v kot / zalučati žogo visoko v zrak / zalučati komu očitke, žalitve v obraz ♪
  15.      zalučíti  -ím dov., zalúčil (ȋ í) star. vreči: zalučiti kamen; zalučiti kepo v okno / zalučiti komu resnico v obraz ♪
  16.      zalúmpati  -am dov. (ȗ) pog. zaveseljačiti, zapiti: zalumpal je ves denar / zalumpal se je s prijatelji in pozabil na težave ♪
  17.      zalúska  -e ž (ū) knjiž. ploščat delček česa: ledene zaluske so letele daleč naokoli ♪
  18.      zalúskati  -am dov. (ȗ) nar. severozahodno zapraviti: vse, kar je zaslužil, je zaluskal ♪
  19.      zalúskniti  -em dov. (ú ȗ) zastar. zaloputniti: jezno je zalusknil vrata ♪
  20.      zalúst  in zálust -ústi ž (ȗ; á ȗ) nazaj obrnjen zobec na kakem orodju, orožju, ki preprečuje, ovira izdrtje: zalust se zlomi; trnek z zalustjo ♪
  21.      zamàh  tudi zamáh -áha m (ȁ á; ȃ) 1. sunkovit gib, premik s čim po zraku: zamahu je sledil udarec; roka mu je sredi zamaha obstala; delati dolge zamahe; ptič je poletel z močnimi zamahi; plavalni zamahi; zamah peruti, roke; zamah s koso, z veslom; zamah naprej, nazaj; knjiž. slikar je oblikoval podobo z drznimi, širokimi zamahi potezami; z enim zamahom se je zavihtel v čoln / zaplaval je dva zamaha daleč / slišati je bilo samo zamah peruti zvok, ki nastane pri tem 2. knjiž. polet, zanos: manjka mu zamaha, da bi naredil več; ustvarjalni zamah slikarja / delo so začeli z velikim zamahom // razmah: zamah množičnega ljudskega gibanja v času taborov ● ekspr. recital je bil izveden v enem zamahu brez prekinitev; publ. delo v tovarni se ni moglo razviti s polnim zamahom s polno intenzivnostjo; v polnem obsegu ♪
  22.      zamáhati  -am, in zamáhati tudi zamaháti -am dov. (á; á á á) narediti nekaj (neurejenih) gibov, navadno z roko: zamahati z rokami / zamahati s palico po zraku // narediti nekaj gibov z roko za izrazitev česa, navadno pozdrava: že od daleč jim je zamahal / zamahati v pozdrav ♪
  23.      zamahedráti  -ám dov. (á ȃ) viseč narediti nekaj valujočih gibov: prazen rokav suknjiča je zamahedral pri vsakem koraku / roke so mu zamahedrale brez moči ♪
  24.      zamahljáj  -a m (ȃ) 1. rahel mah, zamah: z zamahljaji pozdravljati 2. glagolnik od zamahniti: enakomerni zamahljaji vesel / z enim zamahljajem je izpraznil polico ♪
  25.      zamáhniti  -em, in zamahníti in zamáhniti -em dov. (á ȃ; ȋ á ȃ) 1. narediti gib, navadno z roko: zamahnil je in odšel; grozeče je zamahnil proti meni; malomarno, onemoglo zamahniti z roko / vol je nekajkrat zamahnil z repom / ekspr. še nekajkrat zamahnem s koso, pa bo pokošeno // narediti gib z roko za izrazitev česa, navadno pozdrava: zamahniti v pozdrav, slovo 2. z gibom roke izraziti odklonilen odnos, omalovaževanje, zaničevanje: če ga kaj vprašamo, samo zamahne / to ni nič, je zamahnil z roko 3. ekspr. udariti: jezno je zamahnil po mizi ♪

   88.858 88.883 88.908 88.933 88.958 88.983 89.008 89.033 89.058 89.083  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA