Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (88.833-88.857)


  1.      zakracáti  -ám dov. (á ȃ) slabš. nerazločno, grdo zapisati: jezno zakracati podatek ♪
  2.      zakràj  -ája m (ȁ á) zastar. skrajni, najbolj oddaljen kraj, konec: ljudje v pokrajinskem zakraju / poriniti seno do zakraja; živalca se stiska v zakraj prostora ♪
  3.      zakrákati  -am dov. (ȃ) 1. oglasiti se z glasom kra: krokar, vrana zakraka 2. ekspr. reči, povedati s hreščečim glasom: v tujem jeziku nekaj nerazumljivo zakrakati / prišel sem, hripavo zakraka sosed / v pravljicah jaz sem tudi še tu, zakraka vrana / letališki zvočnik zakraka odhod letala napove s takim glasom // slabš. reči, povedati sploh: ali slišiš, zakraka starka ♪
  4.      zakraljeváti  -újem dov. (á ȗ) 1. postati kralj, zavladati kot kralj: po smrti starega kralja je zakraljeval njegov sin / kdaj bo zakraljeval kralj Matjaž // ekspr. postati kje neomejen gospodar: deželi so zakraljevali tujci; zakraljevati na kmetiji / zlo je zakraljevalo nad dobrim 2. ekspr. pojaviti se z močno izraženimi značilnostmi: v naravi spet zakraljuje pomlad / tišina zakraljuje nad vasjo 3. ekspr. pojaviti se, dvigniti se nad čim: nad pokrajino so zakraljevali visoki tovarniški dimniki ♪
  5.      zakramènt  -ênta m (ȅ é) rel. od Kristusa postavljeno sveto znamenje, ki človeka posvečuje, mu podeljuje božjo milost: deliti, prejeti zakramente; krst, zakon, mašniško posvečenje in drugi zakramenti / zakrament (bolniškega) maziljenja; zakrament sprave; zakrament svetega rešnjega telesa; zakramenti za umirajoče zakrament sprave, zakrament svetega rešnjega telesa in zakrament (bolniškega) maziljenja // v zvezi najsvetejši zakrament posvečena hostija, sveto rešnje telo: mašnik z najsvetejšim zakramentom v roki ♪
  6.      zakramentál  -a m (ȃ) rel. od Cerkve postavljeno sveto znamenje, ki povzroča zlasti duhovne učinke: z zakramentali posvečevati ljudi, stvari; uporaba blagoslovljene vode, blagoslovi, posvečevanja in drugi zakramentali // posvečen, blagoslovljen predmet: križ, rožni venec in drugi zakramentali ♪
  7.      zakramentálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zakrament: zakramentalna milost / zakramentalna skupnost ♪
  8.      zakramljáti se  -ám se dov. (á ȃ) kramljajoč se zadržati kje predolgo: zakramljati se pri prijateljici / zakramljati se pozno v noč ♪
  9.      zakraséti  -ím dov. (ẹ́ í) geogr. postati kras: svet zakrasi zakrasèl in zakrasél -éla -o: zakrasela planota ♪
  10.      zakrasévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od zakrasevati: zakrasevanje je vse močnejše ♪
  11.      zakrasévati  -am nedov. (ẹ́) geogr. postajati kras: dolina zakraseva ♪
  12.      zakŕčiti  -im dov. (ŕ ȓ) knjiž. 1. krčevito zategniti, napeti: strah mu zakrči mišice 2. zastaviti, zapreti: ljudje, vozila zakrčijo cesto / zakrčiti promet zakŕčen -a -o: zakrčena drža ♪
  13.      zakrégati se  -am se dov. (ẹ̑) pog., redko razjeziti se, jezno reči: pusti to, se zakrega ♪
  14.      zakréhati  -am dov. (ẹ̄) ekspr. 1. močno in hripavo zakašljati: bolnik, starec spet zakreha // slabš. zakašljati: da mi zdaj nihče ne zakreha 2. oglasiti se z močnim, hripavim glasom: divji petelin, šoja zakreha 3. reči, povedati z močnim, hripavim glasom: čemu bi zapravljali denar, je čemerno zakrehal zakréhati se zasmejati se z močnim, hripavim glasom: veselo, zadovoljno se zakrehati ♪
  15.      zakreketáti  -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) oglasiti se s kratkim, rezkim glasom: krokar, sraka zakreketa ♪
  16.      zakrémžiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) narediti gube, poteze kot pri joku: zakremžiti usta; obraz se mu zakremži / ustnice se mu zakremžijo v posmeh zakrémžiti se slabš. zajokati: zakremžiti se od bolečine ♪
  17.      zakreníti  -krénem dov. (ȋ ẹ́) star. zaviti, skreniti: konj, voz zakrene proti vasi; zakreniti na desno / zakreniti za ovinek / blizu hrasta (se) pot zakrene / zakreniti h komu na obisk ● star. zakreniti krmilo obrniti; star. zakreniti pogovor drugam začeti se pogovarjati o čem drugem; star. zakreniti vozilo obrniti, preusmeriti; star. marsikdo zakrene s prave poti začne delati, živeti nepravilno, moralno oporečno zakrénjen -a -o: postrani zakrenjen voz ♪
  18.      zakresáti  -kréšem dov., zakrêši zakrešíte; zakrêsal (á ẹ́) udariti s čim ob kaj trdega, tako da pride do trenja in nastanejo iskre: zakresal je kamen in kresilna goba se je vžgala / železje zakreše po steni, da zasmrdi po ognju ● star. v njem zakreše jeza postane jezen; zastar. zakresati star papir zažgati; star. dogodek mu zakreše nove pomisleke vzbudi; star. rad zakreše kako šaljivo reče, pove zakresáti se 1. nastati zaradi udarca česa ob kaj trdega, tako da pride do trenja: pod čevlji se zakrešejo iskre 2. ekspr. močno se zaiskriti, se zasvetiti: zakresati se v soncu / oči se zakrešejo ∙ ekspr. v očeh se mu je zakresalo upanje je bilo videti, da je začel upati ♪
  19.      zakresíti se  in zakrésiti se -im se dov. (ȋ ẹ́) zastar. 1. zasvetiti se, prižgati se: nekaj vžigalic se zakresi in ugasne 2. močno se zaiskriti, se zasvetiti: ko vidi denar, se mu oči zakresijo ♪
  20.      zakrêsniti  -em, tudi zakresníti in zakrésniti -em dov. (é ȇ; ȋ ẹ́ ẹ̑) udariti s čim ob kaj trdega, tako da pride do trenja in nastanejo iskre: zakresniti z vžigalnikom ♪
  21.      zakričáti  -ím dov. (á í) 1. spregovoriti z močnim, rezkim glasom: lažeš, je zakričal; jezno zakričati / zakričati komu v uho: Kam greš; zakričal je po stopnicah, naj pridejo gor / ekspr. zakričati na ves glas zelo / ekspr. zakričati krivico v svet // izraziti jezo, nejevoljo z zelo glasnim govorjenjem: zakričati na koga; zakričati nad otrokom 2. dati neartikuliran, rezek glas: zakričati od bolečine, strahu; ob vsakem udarcu zakriči // ekspr. dati neprijeten, rezek glas: spet zakričijo vrata; nad vrati zakriči zvonec 3. ekspr. pojaviti se, pokazati se zelo viden zaradi kontrasta z okoljem: na oglu zakriči rdeč plakat ♪
  22.      zakríkniti  -em dov. (í ȋ) 1. star. krikniti, zakričati: jezno zakrikne: Barabe / zakrikniti od bolečine 2. zastar. zavriskati: zakriknil je, da se je daleč razleglo ♪
  23.      zakrílce  -a s (ȋ) aer. del na zadnjem robu krila ob trupu letala, ki z odklonom navzdol omogoča manjšo hitrost pri vzletu in pristanku: spustiti zakrilca; predkrilce in zakrilce ♪
  24.      zakríliti  -im dov. (í ȋ) s končinami narediti gib, gibe, navadno navzgor in navzdol: petelin zakrili in zakikirika / ugotavljati, kolikokrat na sekundo žuželka zakrili / zakriliti s krili // z rokami vstran od telesa narediti gib, gibe, navadno navzgor in navzdol: od jeze, veselja zakriliti / zadeti vojak je zakrilil in padel / zakriliti z rokami // narediti gib, gibe, navadno navzgor in navzdol: roke zakrilijo po zraku / roka mu zakrili v jezni kretnji ● ekspr. ptica zakrili pod nebo zleti ♪
  25.      zakrínkanec  -nca m (ȋ) zakrinkan človek: zakrinkanec s pištolo v roki je oropal blagajno ♪

   88.708 88.733 88.758 88.783 88.808 88.833 88.858 88.883 88.908 88.933  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA