Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (88.283-88.307)
- zacepíti in zacépiti -im dov. (ȋ ẹ́) redko zapičiti: zacepiti cepin v skalo ♪
- zaceptáti -ám dov. (á ȃ) redko zacepetati: nestrpno zaceptati / med plesom je zaceptal z nogami ♪
- zaciciríkati -am dov. (ȋ) oglasiti se z glasom ciciri: gozdni jereb je zacicirikal ♪
- zacímek -mka m (ȋ) zastar. zametek: prvi zacimek razdora ♪
- zacíncati -am dov. (ȋ) 1. pog. za kratek čas postati omahljiv, neodločen: zacincala sem, ali bi šla ali ne 2. redko zamajati se sem in tja: nekajkrat je nerodno zacincal, potem pa padel ♪
- zacingljáti -ám dov. (á ȃ) dati visoke, zveneče glasove: telefon je dvakrat zacingljal; zvonček zacinglja / ekspr. voda je v tankem curku zacingljala v posodo cingljajoč stekla // povzročiti visoke, zveneče glasove: zacingljati s cekini v žepu; zacingljati z mošnjičkom ♪
- zacíniti -im dov. (í ȋ) zadelati, zaliti s kositrom: zaciniti posodo, ki pušča zacínjen -a -o: zacinjena cev ♪
- zacínkati -am dov. (ȋ) dati kratke, cingljanju podobne glasove: zvonček zacinka ♪
- zacmákati -am dov. (ȃ) z ustnicami in z jezikom dati nizke, nezveneče glasove: obliznil se je in zacmakal / zacmakati z jezikom ♪
- zacmériti se -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) lahno zajokati s tožečim glasom: otrok se je zacmeril ♪
- zacmévkati -am dov. (ẹ̑) oglasiti se s kratkimi, visokimi glasovi, navadno tožečimi: otrok je v spanju zacmevkal // ekspr. tožeče reči: kaj bo pa zdaj, je zacmevkala ♪
- zacmíhati se -am se tudi zacmíhati -am dov. (ȋ) pridušeno, sunkovito zajokati: otrok se je zacmihal ♪
- zacurljáti -ám dov. (á ȃ) steči, spolzeti v tankem curku: iz rane mu je zacurljala kri ♪
- zacvénkati -am in zacvênkati -am dov. (ẹ̑; ȇ) zacvenketati: kovanci so zacvenkali / zacvenkal je z drobižem ♪
- zacvenketáti -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) dati kratke, zveneče, kovinske glasove: v žepu so mu zacvenketali kovanci // povzročiti kratke, zveneče, kovinske glasove: zacvenketati z drobižem ♪
- zacvenkljáti -ám dov. (á ȃ) zacvenketati: drobiž je zacvenkljal / zacvenkljati s kovanci ♪
- zacvèsti tudi zacvestì -cvetèm, in zacvêsti -cvêtem [-cvǝ- in -cve-] dov., zacvèl zacvelà in zacvêla in zacvetèl zacvetlà in zacvêtel zacvêtla (ǝ̀ ȉ ȅ; é) navadno sedanji čas 1. narediti cvet, cvete: drevje zacvete in odcvete; z zvončki zacvetejo tudi trobentice 2. ekspr. dobiti zdrav, lep videz: po bolezni je kmalu spet zacvela 3. ekspr. postati gospodarsko uspešen: po krizi trgovina hitro zacvete // pojaviti se v veliki meri: zacvelo je zanimanje za klasično glasbo // pojaviti se sploh: na licu mu zacvete nasmeh ● ekspr. od zadrege zacvesti v obraz zardeti ♪
- zacvetéti -ím dov. (ẹ́ í) 1. narediti cvet, cvete: vrtnice so zacvetele; sadno drevje je letos pozno zacvetelo / ekspr. po dežju je vrt zacvetel 2. ekspr. dobiti zdrav, lep videz: v novem okolju je spet zacvetela 3. ekspr. postati gospodarsko uspešen: posestvo je končno zacvetelo // pojaviti se v veliki meri: prodaja je spet zacvetela / med njima je zacvetela ljubezen // pojaviti se sploh: na obrazu ji je zacvetela rdečica 4. ekspr., navadno z dajalnikom izraža, da postane kdo deležen kakega stanja: končno nam je zacvetela sreča ● ekspr. zacveteti v obraz zardeti ♪
- zacvíliti -im dov., zacvilíla tudi zacvílila (í) 1. oglasiti se z zelo visokim glasom: miš, pes zacvili / ženske so preplašeno zacvilile // dati cviljenju podoben glas: vrata so zacvilila; zavore močno zacvilijo 2. slabš. (polglasno) zajokati: pred vrati je nekaj zacvililo; otrok je malo zacvilil, pa so ga hitro potolažili ● ekspr. če mački na rep stopiš, zacvili človek se oglasi, razburi, če kdo prizadene njegove koristi, interese ♪
- zacvrčáti -ím dov. (á í) oglasiti se z ostrimi, odsekanimi glasovi: lastovka zacvrči in odleti; od časa do časa je zacvrčal škržat // dati cvrčanju podobne glasove: v ponvi zacvrči mast; brezoseb. na ognjišču je zacvrčalo ♪
- zacvréti -cvrèm dov., zacvŕl (ẹ́ ȅ) dati kako živilo v vročo maščobo, da se scvre: v olje je zacvrla čebulo, koščke slanine ♪
- zacvŕkati -am dov. (r̄ ȓ) dati ostre, pokljajoče glasove: deska je zacvrkala in se prelomila ♪
- zacvrkútati -am dov. (ū) oglasiti se z ostrimi, odsekanimi glasovi: kanarček je glasno zacvrkutal // dati cvrkutanju podobne glasove: stopnice so zacvrkutale ♪
- zacvrlíkati -am dov. (ȋ) oglasiti se z ostrimi, odsekanimi glasovi; zacvrčati: v travi zacvrlika muren ♪
- začadíti se -ím se in začáditi se -im se tudi začadíti -ím tudi začáditi -im dov., začádil (se) (ȋ í; ā ȃ) knjiž. zakaditi se: petrolejka se je začadila ♪
88.158 88.183 88.208 88.233 88.258 88.283 88.308 88.333 88.358 88.383