Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (88.108-88.132)


  1.      vžigálica  -e ž (ȃ) kratka paličica z vnetljivo glavico, ki se pri drgnjenju ob hrapavo površino vžge: vžigalica zagori; prižgati vžigalico; škatlica vžigalic; hiše so bile kakor škatlice vžigalic so bile kvadraste oblike, majhne; ležati, stati kakor vžigalice v večjem številu zelo tesno drug ob drugem / kupiti vžigalice; vleči vžigalice vleči različno skrajšane vžigalice z namenom slepo izbrati koga za kaj, določiti vrstni red / bengalične vžigalice ki zagorijo z obarvanim plamenom, zlasti za signaliziranje; lesene, kartonske, parafinske vžigalice; minerske vžigalice; švedske ali varnostne vžigalice ki se vžgejo le pri drgnjenju ob ploskev, ki vsebuje rdeči fosfor; univerzalne vžigalice ki se vžgejo pri drgnjenju ob poljubno (trdno) ploskev ♪
  2.      vžigáličen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vžigalico: vžigalična glavica / vžigalična škatlica ♪
  3.      vžigálka  -e [tudi u̯k] ž (ȃ) knjiž. vžigalna vrvica: vtakniti v smodnik vžigalko in jo prižgati // vžigalna kapica: vžigalka naboja ♪
  4.      vžigálnik  -a m (ȃ) 1. priprava za prižiganje cigaret: prižgati si cigareto z vžigalnikom; kamenček za vžigalnik / bencinski, plinski vžigalnik / avtomobil z vgrajenim cigaretnim vžigalnikom // priprava za prižiganje, vžiganje česa sploh: prižgati plin z vžigalnikom / minirati z električnim vžigalnikom 2. voj. priprava, napolnjena z razstrelivom ali snovjo, ki povzroči eksplozijo glavnega naboja: priviti, vstaviti vžigalnik; z vžigalnikom aktivirati bombo; vžigalna kapica vžigalnika / kislinski vžigalnik ki se aktivira z delovanjem kisline / potezni, udarni vžigalnik; tempirni vžigalnik ki se aktivira v določeni točki krivulje leta ali po določenem času; urni vžigalnik ki se aktivira ob določenem času z urnim mehanizmom ♪
  5.      vžíganje 1 -a s (ȋ) glagolnik od vžigati1: vžiganje kuriva / vžiganje motorja / imeti težave z vžiganjem avtomobila / električno, magnetno vžiganje ♪
  6.      vžíganje 2 -a s (ȋ) glagolnik od vžigati2: vžiganje številk, znamenj; vžiganje v les ♪
  7.      vžígati 1 -am nedov. (ȋ ȋ) 1. delati, povzročati, da kaj začne goreti: vžigati drva, slamo / vžigati ogenj v peči; pren. strast mu vžiga plamen v očeh 2. star. prižigati: vžigati svetilko; luči se vžigajo in ugašajo / na nebu se vžigajo zvezde 3. s povzročanjem zgorevanja goriva spravljati v delovanje: vžigati motor; voznik je dolgo vžigal / vžigati vozilo // nepreh. zaradi zgorevanja goriva začenjati delovati: motor rad, težko vžiga / avtomobil slabo vžiga 4. ekspr. delati, povzročati, da se kaj začne z veliko silo, intenzivnostjo: vžigati jezo, sovraštvo; vžigati v kom pohlep / vžigati domišljijo, samozavest 5. nepreh., ekspr. vzbujati pri kom zelo močen, navadno pozitiven čustveni odziv: popevka, akrobatska točka vžiga; vžigati z nastopom ● ekspr. godci vžigajo koračnice ognjevito, glasno igrajo; ekspr. lepotica mu vžiga kri, srce ga spolno zelo vznemirja, privlači; ekspr. njegovi govori vžigajo množice zelo navdušujejo vžígati se 1. začenjati goreti: hiše so se vžigale druga za drugo; suha trava se rada vžiga 2. ekspr. pojavljati se z intenzivno svetlobo: jutranja zarja se vžiga / blisk za bliskom se vžiga / iskrice se mu vžigajo v očeh ∙ ekspr. v pogledih se jim vžiga veselje pogledi izražajo veliko veselje // postajati zelo svetel, žareč: obzorje se vžiga 3. ekspr. pojavljati se z veliko silo, intenzivnostjo: v njem se vžiga ljubezen, strast / v glavi se mu vžigajo nove ideje vžigajóč -a -e: vžigajoče besede; vžigajoča se zarja ♪
  8.      vžígati 2 -am nedov. (ȋ ȋ) z žarečim predmetom delati kaj v kaj: vžigati znamenja; vžigati v kožo, les / vžigati na čelo, kožo ● knjiž. vžigati srcu skeleče rane povzročati ♪
  9.      vžígen  -gna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vžig: vžigna temperatura ♦ elektr. vžigna napetost napetost, potrebna za vžig fluorescenčne cevi, sijalke ♪
  10.      vživéti se  -ím se dov., vžível se (ẹ́ í) 1. živeč v novem okolju začeti živeti skladno z njim: vživeti se v mestu, tujini; preseljene živali so se dobro vživele // živeč v novi skupnosti vključiti se vanjo: otrok se je kmalu vživel v novo družino / lepo se vživeti mednje 2. navadno v zvezi z v priti v stanje, ko kaj ni več težko, neprijetno: vživeti se v delo, novo dolžnost; vživel se je v misel, da je bolan 3. navadno v zvezi z v priti v stanje, ko se kaj dobro razume, čustveno podoživlja: vživeti se v čustvovanje, položaj koga / vživeti se v nekdanje čase / vživeti se v film; vživeti se v vlogo ♪
  11.      vživétje  -a s (ẹ̑) glagolnik od vživeti se: vživetje v okolje; imeti velike sposobnosti vživetja / vživetje v otroško duševnost ♪
  12.      vžívljanje  -a s (í) glagolnik od vživljati se: doba, proces vživljanja; vživljanje v novo okolje / vživljanje v delo / vživljanje v tujo usodo ♪
  13.      vžívljati se  -am se nedov. (í) 1. živeč v novem okolju začenjati živeti skladno z njim: v mestu se nekateri priseljenci hitro vživljajo // živeč v novi skupnosti vključevati se vanjo: otrok se je počasi vživljal v novo družino / lepo se vživlja med nas 2. navadno v zvezi z v prihajati v stanje, ko kaj ni več težko, neprijetno: vživljati se v delo; vživljati se v kako misel 3. navadno v zvezi z v prihajati v stanje, ko se kaj dobro razume, čustveno podoživlja: vživljati se v položaj koga / vživljati se v tujo miselnost / vživljati se v nasprotnika / vživljati se v film, zgodbo ♪
  14.      vžréti se  vžrèm se dov., vžŕl se (ẹ́ ȅ) ekspr. zajesti se, prodreti: črv se vžre v les / vrv se vžre v dlani / rja se vžre v kovino ♪
  15.      vžvrkljáti  -ám dov. (á ȃ) z žvrkljanjem spraviti v kaj: vžvrkljati moko; vžvrkljati jajce v juho vžvrklján -a -o: mleko z vžvrkljanim jajcem ♪
  16.      w  [vé in vǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, (dvojni) w (dvojnega) wéja tudi (dvojnega) w-ja (ẹ̄; ǝ̏) črka latinice, ki stoji v slovenski abecedi med v in x: napisati w; veliki W ♦ fiz. W kot kratica vat ♪
  17.      wagnerjánski  -a -o [va-] prid. (ȃ) tak kot pri Wagnerju: wagnerjanska opera ♪
  18.      waleški  -a -o in vélški -a -o [prva oblika váleški in valéški in vélški] prid. (ȃ; ẹ̑; ẹ̑) nanašajoč se na Valižane ali Wales: waleški jezik / waleški princ ♪
  19.      walkie-talkie  in voki-toki -ja [vóki-tóki] m (ọ̑-ọ̑) rad. žepni baterijski sprejemnik in oddajnik: pogovarjati se z walkie-talkiejem ♪
  20.      wártburg  -a [va-] m (ȃ) tip osebnega avtomobila vzhodnonemške tovarne iz Eisenacha: wartburg in trabant ♪
  21.      wéber  -bra [ve-] m (ẹ́) fiz. enota za merjenje magnetnega pretoka: meriti, računati v webrih ♪
  22.      weimarski  -a -o [váj-] prid. (ȃ) nanašajoč se na Weimar: Goethe in drugi weimarski umetniki / weimarska klasika ♦ zgod. weimarska republika Nemčija od 1919 do 1933 ♪
  23.      wéngenski  -a -o [vengǝn-] prid. (ẹ̑) geol., navadno v zvezi wengenski skladi skladi iz srednjega dela triasne dobe v razvoju Alp: wengenski in werfenski skladi ♪
  24.      wêrfenski  -a -o [verfǝn-] prid. (é) geol., navadno v zvezi werfenski skladi skladi iz najstarejšega dela triasne dobe v razvoju Alp: werfenski in wengenski skladi ♪
  25.      whíg  -a [vig] m (ȋ) v angleškem okolju član liberalne stranke: whigi in toriji ♪

   87.983 88.008 88.033 88.058 88.083 88.108 88.133 88.158 88.183 88.208  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA