Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (8.776-8.800)


  1.      četverostópen  -pna -o prid. (ọ̑) lit. sestavljen iz štirih stopic: četverostopni jamb, verz ♪
  2.      četverostrán  in četverostràn -ána -o prid. (ȃ; ȁ á) geom. ki ima za osnovno ploskev četverokotnik: četverostrana piramida, prizma ♪
  3.      četveroškŕgar  -ja m (ȓ) nav. mn., zool. glavonožci z dvema paroma škrg, Tetrabranchiata ♪
  4.      četveroštéven  -vna -o prid. (ẹ̄ ẹ̑) bot., v zvezi četveroštevni cvet cvet, ki ima po štiri venčne in čašne liste ♪
  5.      četverovoglàt  -áta -o prid. (ȁ ā) star. štirioglat ♪
  6.      četverovpréga  -e ž (ẹ̑) vprega s štirimi živalmi: vozil se je v razkošni četverovpregi / voditi četverovprego štiri v voz vprežene živali ♪
  7.      četverovpréžen  -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na četverovprego; štirivprežen: četverovprežni konji / četverovprežna kočija ♪
  8.      četverovpréžnik  -a m (ẹ̑) voz, v katerega se vpregajo štiri živali ♪
  9.      četverovŕsten  -tna -o prid. (ȓ) agr., v zvezi četverovrstni ječmen ječmen, v katerem so zrna navidezno v štirih vrstah; štirivrstnik ♪
  10.      četverozób  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima štiri zobe: četverozoba riba ♪
  11.      četverozvók  -a m (ọ̑) muz. sozvočje štirih tonov ♪
  12.      četvórček  -čka m (ọ̑) 1. nav. mn. vsak od štirih pri enem porodu rojenih otrok: trojčki in četvorčki 2. hiša s štirimi popolnoma ločenimi stanovanji: stanuje v četvorčku ◊ filat. štiri znamke, iztrgane iz pole v obliki pravokotnika; min. skupina štirih kristalov iste rudnine ♪
  13.      četvórica  -e ž (ọ̑) skupina štirih oseb: mlado četvorico veže prijateljstvo; četvorica planincev se vzpenja v hrib ♪
  14.      četvórka  -e ž (ọ̑) 1. skupina štirih oseb: jurišne četvorke; bili so neločljiva četvorka pri igri // v ruskem okolju četverovprega: hitre trojke in četvorke 2. francoski družabni ples iz petih figur, ki jih plešeta po dva nasproti si stoječa para: napovedati, plesati četvorko ♪
  15.      čevljárstvo  -a s (ȃ) obrt za izdelovanje ali popravljanje obutve: pomen šivalnega stroja za čevljarstvo / preživljal se je s čevljarstvom z opravljanjem čevljarskega poklica // podjetje, delavnica za to obrt: modno čevljarstvo ♪
  16.      čezkolénski  -a -o prid. (ẹ̑) ki sega čez kolena: čezkolenski škornji ♪
  17.      čezmérnost  -i ž (ẹ́) lastnost čezmernega: njegova čezmernost je bila ob otroku še očitnejša / čezmernost čustva ♪
  18.      čezmórnik  -a m (ọ̑) knjiž. ladja, ki vozi čez morje: zamolkli glasovi čezmornika; ladja plove kot pravi čezmornik ♪
  19.      čezmôrski  -a -o prid. (ó) 1. ki je onstran morja: osvajanje čezmorskega sveta; naši izseljenci v čezmorskih državah; čezmorska tržišča 2. ki poteka ali se giblje z ene strani morja na drugo: čezmorski promet; čezmorska ladja / čezmorska potovanja ♪
  20.      čezoceánka  -e ž (ȃ) pog. čezoceanska ladja: razkošna potniška čezoceanka ♪
  21.      čezoceánski  -a -o prid. (ȃ) 1. ki poteka ali se giblje z ene strani oceana na drugo: čezoceanski kabel; čezoceanski letalski promet; čezoceanska ladja / čezoceansko jadranje 2. ki je onstran oceana: čezoceanske posesti ♪
  22.      čezróbnik  -a m (ọ̑) teh. tipka na pisalnem stroju, ki omogoča tipkanje čez določen rob ♪
  23.      číkoš  -a m (ȋ) 1. v madžarskem okolju pastir konj: čikoš dirja za čredo 2. redko visoka kučma: bili so v narodnih nošah in čikoših ♪
  24.      čílost  -i ž (í) raba peša krepkost, spočitost, svežost: v sebi čuti novo moč in čilost; mladostna čilost / hvali čilost svojega konja ♪
  25.      čimbòlj  in čím bòlj in čim bòlj prisl. (ȍ; ȋ-ȍ) kar se da (veliko), kar najbolj: čimbolj se mu približaj! trudi se, da bi bil čimbolj prisrčen ♪

   8.651 8.676 8.701 8.726 8.751 8.776 8.801 8.826 8.851 8.876  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA