Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (87.683-87.707)



  1.      vsevdílj  prisl. () knjiž. nenehno, ves čas: vsevdilj je čutila bolečino / vsevdilj naraščata vloga in pomen elektronike čedalje bolj; hiše in luči ob progi so bile vsevdilj gostejše čedalje
  2.      vsevéčen  -čna -o prid. (ẹ̄) knjiž. večen: vsevečna modrost / vsevečno iskanje skrivnosti
  3.      vsevéd  -a m (ẹ̑) knjiž. vseveden človek: bil je nekakšen vseved; modrost starih vsevedov
  4.      vsevédec  -dca m (ẹ̑) knjiž. vseveden človek: gledališki vsevedec / vaški posebnež in vsevedec
  5.      vsevéden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) nav. ekspr. ki vse ve: vsevedni ljudje; biti vseveden; delati se vsevednega / vsevedni nauk ♦ rel. vsevedni Bog vsevédno prisl.: vsevedno odgovarjati na vprašanja
  6.      vsevédež  -a m (ẹ̑) ekspr. vseveden človek: imeti sloves vsevedeža
  7.      vsevédka  -e ž (ẹ̑) ekspr. vsevedna ženska: spraviti vsevedko z vprašanji v zadrego
  8.      vsevédnež  -a m (ẹ̑) ekspr. vseveden človek: samozavesten vsevednež
  9.      vsevíd  -a m () knjiž. kdor vse vidi, opazi: vsevidi in vsevedi
  10.      vsevídec  -dca m () knjiž. kdor vse vidi, opazi: skriti se vsevidcem
  11.      vsevíden  -dna -o prid.) knjiž. ki vse vidi, opazi: vseviden vzgojitelj / vsevidno oko / vsevidno sonce
  12.      vsevíšnji  -a -e prid. () knjiž. 1. božji: vsevišnja moč ga je obvarovala vsega hudega 2. vzvišen, plemenit: biti v varstvu vsevišnjih zavetnikov / v krščanstvu vsevišnji Bog
  13.      vsèvprék  prisl. (-ẹ̑) 1. izraža položaj v neurejeno večkrat križajočih se smereh: vsevprek nametati stvari v torbo; vsevprek ležeča debla / otroci so tekali vsevprek v različnih smereh / hoditi, potovati vsevprek po deželi / razbežali so se vsevprek v različne smeri // izraža neurejenost razporeditve česa: na mizi so vsevprek ležale knjige; klobuk je bil vsevprek okrašen z značkami 2. izraža neurejenost potekanja česa: govorili so vsevprek; vsevprek so streljali 3. izraža, da kaj poteka medsebojno med več ljudmi: ob slovesu so se vsevprek objemali in poljubljali; vsevprek se prerivati 4. ekspr. brez izbire, omejitve: jesti vsevprek; ljubiti dekleta vsevprek 5. star. počez, povprek: iti vsevprek neglede na steze in meje; stekla je čez travnik vsevprek proti gozdu ● ekspr. poznajo ga vsevprek po svetu povsod; prim. vprek, vsepovprek, vseprek
  14.      vsevŕsten  -tna -o prid. () knjiž. vseh vrst: pomanjkanje vsevrstne znanstvene literature / njegove oči so iz slik sestavljale vsevrstne pošasti mnogovrstne, raznovrstne
  15.      vseznàl  -ála [a] m ( á) knjiž. kdor vse zna: bil je tak vseznal, da je popravil vse
  16.      vseznàl  -ála -o [a] prid. ( ā) knjiž. ki vse zna: vseznali mojster / vseznali čarovnik
  17.      vseználec  -lca m () knjiž. kdor vse zna: biti vseznalec v matematiki; dramaturški vseznalec; vsestranski vseznalec / domišljav vseznalec
  18.      vseznánje  -a s () knjiž. znanje vsega: površno, rutinsko vseznanje; imeti občutek vseznanja
  19.      vsèzveličáven  -vna -o prid. (-ā) knjiž. ki velja, se šteje za edino pravilnega: vsezveličavna ideologija
  20.      vsèzvézen  -zna -o prid. (-ẹ̑) zvezen, vsejugoslovanski: vsezvezna konferenca; pripraviti vsezvezno razstavo
  21.      vsíkdar  tudi vsikdàr prisl. (; ) star. zmeraj, vedno: vsikdar je bil ponosen na sorodstvo, ki ju je vezalo; prizadeval si je biti vsikdar in povsod razumljiv
  22.      vsíliti  -im dov.) doseči pri kom, da kljub odporu kaj vzame, sprejme: vsilil mu je več blaga, kot ga je naročil; denar mu je vsilil / vsiliti komu ceno; vsiliti način igre / vsilili so jim svoj jezik; vsiliti komu svoje mnenje, voljo / ekspr. kriza je vsilila spremembe zaradi krize so morale nastati // s prizadevanjem doseči pri kom, da pristane na kako razmerje s kom: vsilil mu je svojo hčer; vsilil se mu je za duhovnega vodnika / ekspr. kjer more, se vsili vsíliti se nezaželeno pojaviti se v zavesti: analogije so se vsilile same od sebe; vsilila se mu je neprijetna misel; spet se mu je vsilil tisti mučni prizor vsíljen -a -o: vsiljen poklic; ta oblast jim je bila vsiljena ♦ fiz. vsiljeno nihanje nihanje telesa, ki nastane zaradi periodično delujoče sile iz okolice
  23.      vsíljenec  -nca m () ekspr. kdor je komu vsiljen: vsiljenec je moral prepustiti svoje mesto zakonitemu voditelju; odpoditi vsiljenca
  24.      vsíljenka  -e ž () ženska oblika od vsiljenec: družina jo je imela za vsiljenko
  25.      vsiljevánje  -a s () glagolnik od vsiljevati: vsiljevanje daril / vsiljevanje mnenja, stališč, volje koga / opravičil se ji je za svoje vsiljevanje

   87.558 87.583 87.608 87.633 87.658 87.683 87.708 87.733 87.758 87.783  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA