Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (87.633-87.657)


  1.      vsédnji  -a -e prid. (ẹ̑) star. vsakdanji: opravljati vsednjo pot domov / vsednja obleka ♪
  2.      vsèdržáven  -vna -o prid. (ȅ-á) nanašajoč se na vso državo: zagovarjati vsedržavne interese; vsedržavni problemi / organizirati vsedržavno konferenco; prirediti vsedržavno razstavo ♪
  3.      vsegavéden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. vseveden: nobeden ni vsegaveden ♪
  4.      vsègŕški  -a -o prid. (ȅ-ȓ) nanašajoč se na vse (stare) Grke ali vso Grčijo: vsegrške olimpijske igre / vsegrški kongres ♪
  5.      vsejáti  vséjem dov., vséj in vsèj; vsejál (á ẹ̑) 1. dati seme v zemljo, da bi vzklilo: vsejati pšenico, rože / vsejati seme; pren., ekspr. vsejati lepe besede v srca otrok // ekspr. povzročiti, da se kaj kje pojavi, razširi: vsejati ljubezen, upanje 2. pog. izgubiti: spet je vsejal dežnik vseján -a -o: vsejana pšenica, repa ♪
  6.      vsejéd  -a -e prid. (ẹ̑ ẹ̄) ki se hrani z rastlinami in mesom: medved je vsejed; vsejede živali ♪
  7.      vsejédec  -dca m (ẹ̑) vsejeda žival: rastlinojedci, mesojedci in vsejedci ♪
  8.      vsèk  vséka m (ȅ ẹ́) glagolnik od vsekati: vsek cepina v led ♪
  9.      vsékati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) s sekanjem narediti, izoblikovati kaj v kaj: vsekati znamenje v les / vsekati stopnice v skalo / vsekati cesto v hrib / ekspr. prašičji čekani so mu vsekali nekaj hudih ran naredili, zadali; pren., ekspr. globoko v srce se mu je vsekala ta misel ♦ alp. s cepinom vsekati stopinje v led vsékan -a -o: v kamen vsekan napis; v živo skalo vsekana pot ♪
  10.      vsekávati  -am nedov. (ȃ) s sekanjem delati, oblikovati kaj v kaj: vsekavati znamenja v les ♦ alp. vsekavati stopinje v led ♪
  11.      vsèkdar  tudi vsekdàr prisl. (ȅ; ȁ) knjiž. zmeraj, vedno: vsekdar je bil tih in zadržan; vsekdar se je igral z njimi; vedel se je vsekdar zelo pametno ∙ knjiž. za vsekdar zapreti oči umreti ♪
  12.      vsèkrížem  in vsè krížem prisl. (ȅ-ȋ) 1. izraža položaj v neurejeno večkrat križajočih se smereh: polena so bila nametana vsekrižem; trava je vsekrižem pohojena; vsekrižem razpeljane žice / vsekrižem zloženi snopi na vozu / tavati vsekrižem po gozdu v različnih smereh // izraža neurejenost razporeditve česa: v strugi vsekrižem ležijo skale; vsekrižem stoječe hiše 2. izraža neurejenost potekanja česa: gostje so vsekrižem govorili in si napijali; vsekrižem streljati // ekspr. nejasno, zmedeno: vsekrižem mu je pripovedoval, kaj se je zgodilo 3. izraža, da kaj poteka medsebojno med več ljudmi: vsekrižem se prepirati ♪
  13.      vsèlej  prisl. (ȅ) 1. izraža pojavitev, ponovitev ob vsakem primeru, vsaki priložnosti: kadar je prišel, so mu vselej dali jesti in piti; vselej se je napil, če ga je kaj hudo ujezilo; včasih je pod nogami počila vejica. Takrat sva vselej obstala; večkrat je pogledal proti njej in vselej so se njune oči srečale; ko smo bili v težavah, so še vselej prišli na pomoč // izraža pojavitev, ponovitev ob vseh primerih, vseh priložnostih: pod Triglavom vselej dežuje z viharjem; vselej so za vse dolžili njega; na dopust gredo vselej v isti kraj 2. izraža popolno neomejenost na kak čas: to knjigo so vselej s spoštovanjem jemali v roke; narodno vprašanje je bilo vselej v središču pozornosti politike; zlato je bilo vselej drago // v zvezi z za izraža dokončnost, nepreklicnost: mnoge živali so za vselej izginile s sveta / priti domov za vselej / ekspr.: nehati, prepovedati enkrat za vselej dokončno, nepreklicno; zapomniti si enkrat za vselej zelo temeljito 3. v vseh primerkih, primerih: nosni votlini nista vselej enaki; ženski klobuk je vselej nekaj posebnega; novo vselej raste iz starega ● evfem. izdihniti za vselej umreti; nizko za vselej zamašiti komu usta ubiti ga; knjiž., ekspr. gleda na stvari, kot da so dane enkrat za vselej dokončno določene, nespremenljive ♪
  14.      vsèlejšnji  -a -e prid. (ȅ) knjiž., redko nenehen, vsakokraten: vselejšnja kritičnost do pojavov ♪
  15.      vsèléten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) redko celoleten: vseletni dohodki / organizirati vseletno šolo ♪
  16.      vselítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od vseliti: vselitev v novo hišo, stanovanje; blok je pripravljen za vselitev ♪
  17.      vselíti  vsélim dov. (ȋ ẹ́) narediti, da kdo pride prebivat v kak prostor, stavbo: vseliti družino v prazno stanovanje vselíti se priti prebivat v kak prostor, stavbo: vseliti se v prazno hišo, novo stanovanje; pren., ekspr. v srce se mu je vselil nemir, strah vséljen -a -o: vseljen blok; večina študentov je že vseljena ♪
  18.      vselítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vselitev: vselitveni rok / vselitvene možnosti ♪
  19.      vséljenec  -nca m (ẹ́) kdor je vseljen: seznam vseljencev ♪
  20.      vseljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od vseljevati: pomagati pri vseljevanju ♪
  21.      vseljeváti  -újem nedov. (á ȗ) delati, da kdo pride prebivat v kak prostor, stavbo: vseljevati ljudi v nove bloke vseljeváti se prihajati prebivat v kak prostor, stavbo: vseljevati se v nova naselja; pren., ekspr. dvom se je začel vseljevati v njegovo srce ♪
  22.      vseljív  -a -o prid. (ȋ í) v katerega se je mogoče vseliti: vseljiva hiša; stanovanje bo vseljivo jeseni ♪
  23.      vsèljúdski  -a -o prid. (ȅ-ȗ) nanašajoč se na vse ljudstvo: organizirati vseljudski odpor; vseljudska vstaja; vseljudsko gibanje / ekspr. vseljudsko zborovanje ljudsko ♪
  24.      vsemír  -a m (ȋ) knjiž. vesolje: zvezda je švignila skozi vsemir / znanost si hoče podrediti vsemir ♪
  25.      vsemírje  -a s (ȋ) knjiž. vesolje: neskončno vsemirje; tišina, veličastnost vsemirja / iznajdba je odprla pot v vsemirje ● knjiž. duh bi rad prodrl v vsemirje v kozmos; knjiž. zvezdnato vsemirje nebo ♪

   87.508 87.533 87.558 87.583 87.608 87.633 87.658 87.683 87.708 87.733  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA