Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (87.483-87.507)



  1.      vršác  -a m () knjiž. (visok) vrh, gora: dolino obkrožajo mogočni vršaci; povzpeti se na vršac / vršaci gora vrhovi
  2.      vršáj  -a m () 1. etn. kup namlačenega žita: zgrebsti zrnje na vršaj; žito je že v vršajih 2. etn. snopi, položeni v dveh vzporednih vrstah, ki se istočasno mlatijo; nasad: obrniti vršaj; goniti vola po vršaju 3. geogr. nizkemu širokemu kupu podoben nanos, ki ga naredi reka, potok ob izstopu iz ozkih stranskih dolin v širšo glavno dolino: z borovci porasel vršaj
  3.      vršánje  -a s () glagolnik od vršati: slišati vršanje ptičjih peruti / vihar se bliža s silovitim vršanjem / vršanje granat nad glavami
  4.      vršáti  -ím nedov. (á í) 1. dajati močne, nezveneče, med seboj pomešane glasove: smreke so vršale v vetru; brezoseb. v oblakih je vršalo in bobnelo / veter vrši v bukovju; zunaj je vršal vihar / ekspr. po ulicah je vršal hrušč in trušč // s prislovnim določilom vršeč se premikati: granate so vršale nad njimi; jata ptic je vršala mimo / ekspr. za njim so vršale jezne ženske jezno, hrupno šle, tekle 2. z razburjenim govorjenjem, premikanjem, navadno več osebkov, povzročati vršenju podobne glasove: množica je vršala; čarovnice so vršale v oblakih ● ekspr. prihajajo, je vršalo med ljudmi se je vznemirjeno govorilo vršèč -éča -e: vršeče listje
  5.      vrščáti  -ím nedov. (á í) redko vršati: ptice so vrščale s perutmi / množica je začela vrščati
  6.      vŕšek 1 -ška m () nar. vrh: vršek gore / vršek prsta
  7.      vŕšek 2 -ška m () nekdaj ruska dolžinska mera, približno 4 cm: meri dvanajst vrškov; vršek in aršin
  8.      vŕšen  -šna -o prid. () 1. nanašajoč se na vrh: vršne skale / vršna planjava / vršne veje 2. redko vrhnji: vršna plast vode ◊ alp. vršni greben zgornji del grebena, ki se konča na vrhu; vršna piramida piramidasto oblikovan vrh gore, hriba; gozd. vršni požar požar, pri katerem ogenj zajame veje, vrhove dreves; navt. vršno jadro križno jadro, nameščeno nad košnim jadrom
  9.      vršênje 1 -a s (é) glagolnik od vršeti: poslušati vršenje borov, smrek / enakomerno vršenje dežja
  10.      vršênje 2 -a s (é) publ. izpolnjevanje, opravljanje: vršenje prevoznih uslug
  11.      vršênje 3 -a s (é) glagolnik od vršiti, ločevati zrna: vršenje prosa
  12.      vršéti  -ím nedov. (ẹ́ í) dajati močne, nezveneče, med seboj pomešane glasove: bori, topoli so se zibali in vršeli; brezoseb. po gozdu je vršelo / veter je vršel v krošnjah dreves / zunaj vrši dež, toča // s prislovnim določilom vršeč se premikati: rakete so jim vršele nad glavami / vršela je po hiši kot brez uma jezno, hrupno hodila, tekala / čebele so vršele okrog napadalca glasno šumeč letale; pren. nevesele misli so mu vršele po glavi vršèč -éča -e: jata se je vršeč spustila na tla; vršeči gozdovi
  13.      vršìč  -íča m ( í) 1. manjšalnica od vrh: iz gorske gmote so štrleli številni vršiči; ekspr. sonce se poslavlja od vršičev in gričev 2. vršiček: drevescu se je odlomil vršič / vršič nageljna
  14.      vršíček  -čka m () 1. zgornji del rastline, drevesa, kjer ta raste v višino: iz snega so moleli brinovi vršički / poščipati rastlinam vršičke, da bolj košato rastejo; gosenice so pojedle vršičke sadik / splezati v vršiček drevesa; najlepši sadeži so v vršičku; letalo je letelo nizko nad vršički // vsak od delov rastline z listi, iglicami, v katere se rastlina razrašča: vsaditi nageljnove vršičke; šopek iz nageljnov in vršičkov rožmarina / beluševi vršički mladi, mesnati poganjki belušev; delati sirup iz smrekovih vršičkov 2. del, nasproten delu, s katerim je kaj priraščeno: vršički radičevih listov rumenijo; odrezati stročjemu fižolu vršičke in peclje; uporabljati vršičke krompirjevih gomoljev za sajenje / vršički dlake konicebot. rastni vršiček embrionalne celice, ki omogočajo rast stebla; vršiček korenine vegetacijska točka korenine
  15.      vršíčiti  -im nedov.) knjiž., v zvezi z v dosegati vrh, višek: njegova kritika vršiči v ogorčenem očitku
  16.      vršíčje  -a s () več vršičkov, vršički: nepredirno vršičje drevja
  17.      vršíčkanje  -a s () glagolnik od vršičkati: vršičkanje dreves v drevesnici / vršičkanje krompirja
  18.      vršíčkati  -am nedov. () odstranjevati, skrajševati zgornje dele rastlin: vršičkati koruzo; vršičkati jeseni preveč bujno žito // agr., vrtn. odstranjevati rastlinam vršičke, zalistne poganjke, da bolje cvetijo ali rodijo: vršičkati drevesa, sobne rastline / vršičkati trto odstranjevati jalove poganjke, zalistke in skrajševati premočno rastoče poganjkeagr. vršičkati krompir rezati kose krompirja s kalčki za sajenje
  19.      vršílec  -lca [c in lc] m () knjiž. kdor kaj dela, opravlja: vršilec dejanja ♦ jur. vršilec dolžnosti [v. d.] kdor začasno opravlja določena vodstvena dela in naloge // kdor kaj izpolnjuje, izvaja: vršilec oporoke
  20.      vršílka  -e [k in lk] ž () ženska oblika od vršilec: vršilka dejanja / vršilka dolžnosti direktorja
  21.      vršína  -e ž (í) star. 1. vrh: sonce je zašlo za vršine / ravna, s travo porasla vršina / vršina vala 2. gladina, površina: plavati po vršini; mirna vodna vršina; vršina reke 3. raven: dvigniti vršino splošne omike
  22.      vršítelj  -a m () knjiž. kdor kaj izpolnjuje, izvaja: vršitelj ukazov / vršitelj idej uresničevalec
  23.      vršíti 1 -ím nedov. ( í) 1. publ. delati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost, dejstvo; izpolnjevati: pogumno je vršil svojo nalogo; vršiti ukaze; vršiti voljo koga / vršiti oblast uveljavljati; vrši roditeljske pravice // delati, opravljati: vsak vrši svoje delo; vršiti poklic, prakso // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: vršiti kontrolo; vršiti nadzorstvo nad čim nadzorovati kaj; vršiti poizvedbe o čem poizvedovati; vršiti pritisk na koga pritiskati; pouk se vrši v domačem jeziku poučuje se 2. zastar. dokončevati: čebele vršijo celice vršíti se publ., s prislovnim določilom, z glagolskim samostalnikom potekati, dogajati se: zadnje dejanje drame se vrši pred hišo; v njem se je vršil preobrat / opisovati dogodek, kakor se je v resnici vršil / povsod se vrši boj za obstanek se bori; predstava se je vršila na prostem je bila
  24.      vršíti 2 -ím nedov. ( í) ločevati zrna od latov, klasov s stopanjem po njih: vršiti žito
  25.      vŕt  -a m, mn. vrtóvi ( ŕ) 1. manjše zemljišče, navadno blizu hiše, na katerem raste trava, drevje, se goji vrtnina, okrasne rastline: okrog hiše je vrt; urediti vrt; iti na vrt; delati na vrtu; lep, velik vrt; vaški vrtovi; uta na vrtu; kupiti hišo z vrtom / biološki vrt na katerem se prideluje brez uporabe kemičnih gnojil in kemičnih pripravkov za zatiranje bolezni, škodljivcev in plevela; cvetlični, okrasni, zelenjavni vrt; sadni vrt sadovnjak // ekspr. drevje, cvetje, ki raste na takem zemljišču: vrt je že ozelenel; cvetoč vrt 2. negovano zemljišče z okrasnim rastlinjem, navadno za sprehode, oddih: gostje se sprehajajo po vrtu; grajski, samostanski vrt / vatikanski vrtovi / vznes. božji vrt pokopališče; knjiž., redko edenski vrt raj, paradiž; star. javni vrt park; vznes. vrt miru pokopališče // ekspr. področje posebnih naravnih lepot: Slovenija naj bi bila vrt Evrope / cvetje iz vrtov književnosti 3. posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega lokala: restavracija ima vrt; na vrtu ne strežemo / gostilniški vrt 4. s prilastkom zemljišče, na katerem se gojijo rastline, živali, zlasti za študijske in splošnoizobraževalne namene: botanični, pomološki vrt; šolski vrt; živalski vrt ● viseči vrtovi nekdaj terasasti vrtovi v kraljevem gradu v Babilonuvrtn. okenski vrt okno, prirejeno za gojitev rastlin; zimski vrt prostor v javnih, stanovanjskih zgradbah z večinoma velikimi rastlinami za okras in, zlasti v zimskem času, za gojenje

   87.358 87.383 87.408 87.433 87.458 87.483 87.508 87.533 87.558 87.583  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA