Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (86.358-86.382)


  1.      vèleúm  -a m (ȅ-ȗ) knjiž. genij: odkritja veleuma / matematični, pesniški veleum ● knjiž., redko občudovati njegov veleum izvirno ustvarjalni um, duh ♪
  2.      veleúmen  -mna -o prid. (ú ū) knjiž. genialen: veleumen pesnik, znanstvenik / veleumna iznajdba ♪
  3.      vèleumetnína  -e ž (ȅ-ȋ) ekspr. velika, pomembna umetnina: ustvariti veleumetnino / pesniška veleumetnina ♪
  4.      velévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od velevati: velevanje in prepovedovanje ♪
  5.      velévati  -am nedov. (ẹ́) 1. izražati voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje; ukazovati: velevati prihajajočim gostom vstopati skozi desna vrata; velevati delavcem, kaj naj naredijo / elipt., ekspr. čriček veleva v vinograd 2. zastar. poveljevati: velevati četi, konjenici 3. nav. 3. os. izraža nujnost določenega ravnanja, dejanja glede na kaj: tako veleva predpis, ukaz / delati, kot veleva čast, dolžnost / tako veleva vreme 4. star., v sedanjem času praviti, glasiti se: pregovor veleva: čez sedem let vse prav pride ♪
  6.      velevážen  -žna -o prid. (á ā) ekspr. zelo važen, zelo pomemben: velevažen podatek / velevažna iznajdba ♪
  7.      vèlezanimív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ekspr. zelo zanimiv: velezanimiv človek / velezanimiv članek ♪
  8.      vèlezaslúžen  -žna -o prid. (ȅ-ú) star. zelo zaslužen: velezaslužen človek; biti velezaslužen za razvoj kraja ♪
  9.      vèleznačílen  -lna -o prid. (ȅ-ȋ) ekspr. zelo značilen: veleznačilni pojavi sodobnega življenja / za pesnika veleznačilni verzi ♪
  10.      vèleznamenít  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ekspr. zelo znamenit: veleznamenita osebnost / veleznamenita slikarska šola ♪
  11.      veličájen  -jna -o prid. (ȃ) star. veličasten: veličajna gora / veličajen prizor ♪
  12.      velíčanje  -a s (ȋ) knjiž. poveličevanje, povzdigovanje: veličanje ljubezni ♪
  13.      veličánski  -a -o prid. (ȃ) star. veličasten: veličanske gore / veličanski prizor ♪
  14.      veličánstven  -a -o prid. (ȃ) knjiž. veličasten: veličanstven sprejem zmagovalcev / veličanstven mir ♪
  15.      veličást  -i ž (ȃ) knjiž. veličastnost: veličast reke Nila / veličast pesnitve ♪
  16.      veličásten  -tna -o prid., veličástnejši (á ā) ki vzbuja pozornost, občudovanje zaradi a) velike razsežnosti: veličastne gore, smreke; veličastna stavba / sprejem je bil veličasten b) velikega števila: veličastna množica je bila v sprevodu c) slovesnosti, zanosa: spregovoriti z veličastnim glasom č) velike pomembnosti: veličasten dogodek; doseči veličastno zmago / veličastna pesnitev // ki se nanaša na kaj, kar zaradi določenih lastnosti vzbuja pozornost, občudovanje: veličasten razgled / vtisi o razstavi so veličastni / z veličastnim prezirom gledati okoli sebe veličástno prisl.: veličastno jezditi na konju; veličastno slaviti zmago ♦ muz. veličastno označba za izraz izvajanja maestozo; sam.: nekaj veličastnega je v njihovem ravnanju ♪
  17.      veličástje  -a s (ȃ) knjiž. veličastnost: veličastje gradu; veličastje gor / ekspr. pomlad je v vsem veličastju prišla v deželo ♪
  18.      veličástven  -a -o prid. (ȃ) star. veličasten: veličastvena pesnitev ♪
  19.      velíčati  -am nedov. (ȋ) knjiž. poveličevati, povzdigovati: veličati lepoto narave / veličati zmago / veličati junake slaviti velíčati se bahati se, postavljati se: veličati se pred kom; veliča se, da je najbolj pameten ♪
  20.      veličàv  -áva -o stil. velíčav -a -o prid. (ȁ á; ȋ) knjiž. bahav, prevzeten: veličav človek / veličave navade / veličave misli veličávo stil. velíčavo prisl.: veličavo se ozirati na vse strani ♪
  21.      veličáva  -e ž (ȃ) star. veličina, veličastnost: vrniti človeku nekdanjo veličavo / občudovati veličavo gora ♪
  22.      veličína  -e ž (í) 1. lastnost, značilnost koga, ki se posebno odlikuje zaradi svoje pomembnosti, sposobnosti: spoznati veličino človeka / veličina dejanja; idejna, stilna veličina umetniškega dela; veličina poguma, poklica / ekspr. veličina narave 2. nav. mn., ekspr. kdor se posebno odlikuje zaradi svoje pomembnosti, sposobnosti: zbrale so se same veličine; politične, športne veličine 3. star. velikost: izmeriti veličino; steklenice enake veličine ◊ teh. kar je točno opredeljeno zlasti z načinom in enoto merjenja ♪
  23.      veličínski  -a -o prid. (ȋ) psiht. nanašajoč se na bolezensko pripisovanje visokega porekla, položaja, izrednih sposobnosti samemu sebi: bolnik z veličinskimi idejami / veličinske blodnje ♪
  24.      velíčiti se  -im se nedov. (í ȋ) knjiž., redko bahati se, postavljati se: veličiti se pred prijatelji ♪
  25.      velíčje  -a s (ȋ) zastar. veličastnost: veličje sončnega zahoda ♪

   86.233 86.258 86.283 86.308 86.333 86.358 86.383 86.408 86.433 86.458  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA