Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (86.233-86.257)


  1.      vedevéjevec  -vca m (ẹ̑) pog., med narodnoosvobodilnim bojem pripadnik Vojske državne varnosti [VDV]: bataljon vedevejevcev; vosovci in vedevejevci ♪
  2.      védež  -a m (ẹ̑) 1. kdor na osnovi kakih znakov ve neznane, prihodnje stvari: iti k vedežu po nasvet / nekdaj vedež je kraljevi vojski napovedal zmago / kaj misliš, da sem vedež da vnaprej vem, kako bo, kaj bo 2. ekspr. kdor veliko ve: dela se vedeža, pa še tega ne ve; mali vedež je odgovoril tudi na drugo vprašanje / vedež na področju slikarstva poznavalec, strokovnjak 3. zastar. vedenje, vednost: po mojem vedežu je bilo tako / narediti z vedežem vede, namerno ● zastar. pisati jih je učil duhovnik ali kak drug vedež izobraženec; preg. če bi bil človek vedež, ne bi bil revež ♪
  3.      védežen  -žna -o prid. (ẹ̑) knjiž. nanašajoč se na vedenje neznanih, prihodnjih stvari: biti vedežen; vedežna ženska / imeti vedežni čut; v pravljicah piti vedežno pijačo ♪
  4.      vedeževálec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor vedežuje: vedeževalec je razvrstil karte ♪
  5.      vedeževálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vedeževanje: vedeževalno dejanje / vedeževalni pripomočki ♪
  6.      vedeževálka  -e [u̯k] ž (ȃ) ženska, ki vedežuje: vedeževalka ji je napovedala poroko / vedeževalka s kartami ♪
  7.      vedeževálski  -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na vedeževalce ali vedeževanje: vedeževalska sposobnost / vedeževalski pripomočki ♪
  8.      vedeževánje  -a s (ȃ) glagolnik od vedeževati: vedeževanje iz kart / poslušati vedeževanje ♪
  9.      vedeževáti  -újem nedov. (á ȗ) na osnovi kakih znakov vedeti, pripovedovati preteklost, zlasti pa prihodnost koga: vedeževala mu je ciganka / vedeževati iz kart, kave / zgodilo se je, kakor mu je vedeževala vedeževalka prerokovala, napovedovala // etn. z dejanjem, ki se mu pripisuje poseben pomen, delati, da se (iz)ve kaj prihodnjega: vedeževati z metanjem čevlja / dekleta so vedeževala za ženina ♪
  10.      vêdra  tudi védra -e ž (ē; ẹ̑) nar. vzhodno vedro: z vedro zajeti vodo ♪
  11.      vêdrce  tudi védrce -a s (ē; ẹ̄) manjšalnica od vedro: zliti vodo iz vedrca ♪
  12.      vedríca  -e ž (í) nar. manjše vedro: z vedrico zlivati vodo v škafe / vedrica vode ♪
  13.      vedrílec  -lca [u̯c in lc] m (ȋ) redko 1. kdor kje vedri: vedrilci pod napuščem 2. knjiž. veter, ki povzroča, da se nebo vedri: zapihal je vedrilec / veter vedrilec ♪
  14.      vedrína  -e ž (í) 1. stanje vedrega človeka: kljub občasni vedrini je pesimist; žalost prehaja v vedrino / življenjska vedrina / pripoved je polna vedrine 2. vedro nebo: stopil je na prag in se zazrl v vedrino ♪
  15.      vedríšče  -a s (í) prostor, kraj, kjer kdo vedri: pred nevihto so si poiskali vedrišče ♪
  16.      vedríti  -ím nedov. (ȋ í) 1. čakati v zavetju, da preneha deževati: zaradi neurja so morali vedriti; vedriti pod napuščem 2. delati, povzročati, da postane kdo veder, dobro razpoložen: ta glasba vedri in pomirja; družbo je vedril s šalami / pogled na naravo jim začne vedriti obraze ∙ ekspr. tu vedri in oblači on tu odloča, ima oblast on vedríti se nav. 3. os. postajati veder, brezoblačen: nebo se vedri; brezoseb. na zahodu se vedri ♪
  17.      vêdrn  tudi védrn -a -o prid. (ē; ẹ̑) nanašajoč se na vedro: vedrni ročaj ◊ teh. vedrni bager bager z brezkončno verigo posod za zajemanje (sipkega) materiala ♪
  18.      vêdrnik  tudi védrnik -a m (ȇ; ẹ̑) nar. klop ali polica v kmečki kuhinji za vedra, škafe z vodo: postaviti vedro na vedrnik ♪
  19.      vedrník  -a m (í) nar. svetnik priprošnjik za lepo vreme: prositi vedrnike, da bi odvrnili točo in strelo ♪
  20.      védski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na veda2: vedska književnost / vedska doba ♪
  21.      vedúta  -e ž (ȗ) mesto, pokrajina ali njun del, ki se vidi z določene točke: gledal je znano veduto pred seboj; mestna veduta se je spremenila; vedute parkov, spomenikov // um. slika, na kateri so natančno, stvarno upodobljeni mesto, pokrajina ali njun del: razstavljati portrete in vedute; vedute beneških slikarjev / z vedutami poslikani krožniki ♪
  22.      vedúten  -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na veduto: vedutni pogledi / vedutni motivi; vedutna krajina ♪
  23.      végast  -a -o prid. (ẹ́) 1. nepravilno, nezaželeno neraven, zvit: vegast strop; vegasta deska, streha / vegast rob; vegasta brazda / ekspr.: pokrajina je vegasta; vegasto zemljišče 2. ki zaradi nepravilne, nezaželene neravnosti ne stoji trdno: vegast stol; vegasta brv; vegasta skleda / ekspr. vegasti koraki 3. nepravilno, neurejeno nagnjen: vegast križ, plot; hiša je že vsa vegasta; vegasta vrata / ekspr. vegasta pisava végasto prisl.: vrata vegasto visijo ♪
  24.      végati  -am nedov. (ẹ́) star. omahovati, pomišljati se: dolgo je vegal, naposled se je le odločil / vegati med odporom in poslušnostjo végati se 1. postajati vegast, kriv: deske se na soncu vegajo 2. majati se, gugati se: pri hoji se vega / voz se vega po cesti ♪
  25.      végav  -a -o prid. (ẹ́) vegast: vegava deska / vegav plot ♪

   86.108 86.133 86.158 86.183 86.208 86.233 86.258 86.283 86.308 86.333  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA