Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (86.058-86.082)
- vávtara -e ž (á) bavtara: zapreti vavtaro nad svinjskim koritom / zapeti si vavtaro ♪
- váza -e ž (á) navadno globlja posoda za rezano cvetje ali za okras: dati šopek v vazo; kristalna, porcelanasta vaza; nagrobna vaza ◊ arheol. bikonična vaza ki ima obliko dvojnega stožca; um. vaza antična lončena posoda ♪
- vazál -a m (ȃ) 1. zgod. kdor ima fevd v užitku in je podrejen fevdnemu gospodu: podeliti fevde vazalom; vojvoda je bil kraljev vazal 2. slabš. podrejen, odvisen človek: noče biti nikogaršnji vazal / zahteve imperialističnih držav in njihovih vazalov ♪
- vazálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vazale ali vazalstvo: vazalna odvisnost / vazalni odnosi ♦ zgod. vazalna država država, ki priznava vrhovno oblast druge države in ji mora nuditi vojaško pomoč in navadno plačevati davek ♪
- vazálski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vazale ali vazalstvo: vazalska pogodba, prisega / vazalska odvisnost ♪
- vazelín -a m (ȋ) iz nafte dobljena mastna snov a) za mazilo, zaščito kože: namazati si roke, ustnice z vazelinom; tuba vazelina b) teh. za mazivo, zaščito kovin pred rjo: vazelin in parafin / tehnični vazelin; vazelin za stroje ♪
- vazelína -e ž (ȋ) vazelin: namazati si roke z vazelino / vazelina za stroje ♪
- vazelínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vazelin: vazelinska krema; vazelinsko mazilo / vazelinska tuba ♦ teh. vazelinsko olje rafinirano mineralno olje brez vonja in okusa, z majhno viskoznostjo ♪
- vázen -zna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vazo: vazna oblika ♦ um. vazno slikarstvo slikarstvo, ki se ukvarja s slikanjem lončenih posod ♪
- vázica -e ž (á) manjšalnica od vaza: otrok je razbil vazico; ozka steklena vazica ♪
- váža -e ž (á) nar. ruša: odstraniti važo / obložiti z važami ♪
- vážen -žna -o prid., vážnejši (á ā) 1. pomemben, tehten: važen podatek; novica je važna; to zame ni važno / prehrana je važna za razvoj otroka; na tem področju je živinoreja važnejša od poljedelstva / samemu sebi se zdi važnejši, kot je v resnici / poznal je dela vseh važnejših slovenskih pisateljev / proslavljati važno obletnico 2. žarg. bahav, postavljaški: ne bodi no važen; postati važen zaradi česa; saj ne zna veliko, samo važnega se dela ∙ šalj. biti važen kot marela (v dežju) zelo 3. star. tehten, resen: z važnim glasom je naznanil začetek / z važno kretnjo jim je ukazal, naj utihnejo vážno prislov od važen: važno govoriti, hoditi // v povedni rabi izraža pomembnost, koristnost česa: zaradi priprav je važno vedeti za datum proslave; važno je, da te ne opazijo / ni važno, če boš sodeloval z nami ali ne; sam.: ločevati važno od nevažnega; povedal ni nič važnega ♪
- vážič -a m (ȃ) žarg. bahač, postavljač: kakšen važič je; imeti koga za važiča / zmerjati koga z važičem ♪
- vážiti se -im se nedov. (ā ȃ) žarg. bahati se, postavljati se: zakaj se vedno važiš pred njim; važiti se s čim / nikar mu ne verjemi, saj se samo važi ♪
- vbádanje -a s (ȃ) glagolnik od vbadati: vbadanje šivanke v platno / vbadanje z nožem v žogo / vbadanje znamenja na kožo ♪
- vbádati -am nedov. (ȃ) 1. pri šivanju potiskati kaj koničastega z vdeto nitjo v kaj trdnega, da pride skozi: vbadati iglo, šivanko v platno, usnje / star. šivilja je še ob nedeljah vbadala šivala // potiskati kaj koničastega v kaj sploh: vbadati iglo v petljo 2. zabadati: vbadala je vilice v krompir, da bi ugotovila, če je kuhan / čebele vbadajo žela v telo napadalca 3. s pritiskanjem česa koničastega v kaj trdnega a) delati, oblikovati kaj: vbadati risbe, znamenja na kožo / vbadati jamice v sneg b) vnašati kaj kam: vbadati barvo pod kožo 4. redko zbadati: vbadati koga v roko ● star. ne vbadaj se v druge ne vtikaj se v druge ♪
- vbíjati -am nedov. (í) 1. redko z udarci delati, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane; zabijati: vbijati zagozde v bruna; vbijati žeblje v deske 2. ekspr. s strogim ravnanjem dosegati pri kom kako lastnost: vbijati komu pokorščino // navadno v zvezi vbijati v glavo z vztrajnim razlaganjem si prizadevati, da se kdo česa nauči, si kaj zapomni: vbijati učencem v glavo matematiko, slovnična pravila / ves čas si je vbijal v glavo, da mora zdržati si je dopovedoval, se je prepričeval ♪
- vbíti vbíjem dov., vbìl (í ȋ) 1. redko z udarci narediti, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane; zabiti: vbiti klin v skalo; vbiti žebelj v steno 2. ekspr. s strogim ravnanjem doseči pri kom kako lastnost: vbiti komu pokorščino; uspelo ji je vbiti ponižnost, strah // navadno v zvezi vbiti v glavo z vztrajnim razlaganjem doseči, da se kdo česa nauči, si kaj zapomni: vbiti komu znanje v glavo / vbiti ljudem svoje prepričanje / kar si vbije v glavo, hoče tudi doseči za kar se trdno odloči ♪
- vbrízg -a m (ȋ) glagolnik od vbrizgniti: vbrizg laka, tekočine / cepiti z dvakratnim vbrizgom; vbrizg cepiva, seruma ∙ knjiž. zdravila v obliki tablet in vbrizgov injekcij ♪
- vbrizgálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vbrizganje: vbrizgalni postopek ♦ teh. vbrizgalna šoba ♪
- vbrizgálka -e [tudi u̯k] ž (ȃ) knjiž., redko brizgalka: bat vbrizgalke ♪
- vbrizgálnik -a m (ȃ) teh. naprava za vbrizgavanje: popravljati vbrizgalnik ♦ fiz. vbrizgalnik elektronov majhen pospeševalnik, ki vbrizga elektrone v večji pospeševalnik; strojn. vbrizgalnik črpalka, ki s hitrim curkom vode ali pare potiska tekočino ♪
- vbrizganína -e ž (í) knjiž. tekočina, ki se vbrizga: kemične lastnosti vbrizganine / dobivati zdravilo v obliki vbrizganin injekcij ♪
- vbrízganje -a s (ȋ) glagolnik od vbrizgati: vbrizganje laka / vbrizganje zdravila ♪
- vbrízgati -am dov. (ȋ) v močnem curku spraviti kaj tekočega v kaj: vbrizgati vodo v kotel; bencin se vbrizga v motor s posebno črpalko / vbrizgati komu cepivo, zdravilo; vbrizgati si mamilo ♦ grad. vbrizgati cementno mleko v zidne razpoke vbrízgan -a -o: vbrizgana tekočina ♪
85.933 85.958 85.983 86.008 86.033 86.058 86.083 86.108 86.133 86.158