Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (84.833-84.857)



  1.      uhàt  -áta -o prid. ( ā) 1. ki ima velika, dolga ušesa, velike, dolge uhlje: uhat zajec; uhata žival 2. nav. ekspr. ki ima uho, ušesa: uhat ročaj / uhati listi knjige ◊ zool. uhati klobučnjak klobučnjak z uhljem podobnimi spolnimi organi, Aurelia aurita; uhati netopir netopir z dolgimi uhlji in dolgo, ozko letalno mreno, Plecotus
  2.      uhátec  -tca m () ekspr. žival z velikimi, dolgimi ušesi, uhlji, navadno osel: prijahati na uhatcu; rigajoč uhatec
  3.      úhati  -am nedov. () ekspr. z uh izražati čustvo: čudil se je in uhal
  4.      uháti  -ám nedov.) držati za uho, uhelj in stresati: lasal ga je in uhal; fanta sta se neusmiljeno uhala
  5.      úhelj  úhlja m (ū) 1. zunanji del ušesa: dvigniti, povesiti uhlje; potegniti za uhlje; striči z uhlji; dolgi, štrleči, viseči uhlji; oslovski, zajčji uhlji 2. ekspr. temu delu podoben del česa: zavihati uhlje ovratnika; izpod jopice mu je molel uhelj srajce 3. temu delu podoben del kake priprave z luknjo za držanje, nameščanje česa; uho: prijeti škaf za uhelj; uhlji škarij
  6.      úheljc  -a [hǝl] m () uheljček: povesiti uheljce; koničasti uheljci
  7.      úheljček  -čka [hǝl] m () ekspr. manjšalnica od uhelj: preluknjati uheljčke za uhane / uheljček šivanke ušesce
  8.      uhitéti  -ím dov., uhítel (ẹ́ í) star. 1. ujeti: uhiteti tatu / bal se je, da jih uhiti nevihta, noč // prehiteti: vse kosce je uhitel / hotela je nekaj reči, pa jo je oče uhitel 2. uiti, zbežati: uhitela sta skozi zadnja vrata
  9.      uhléviti  -im dov. (ẹ̄) agr. narediti, da žival živi v hlevu: uhleviti konja uhlévljen -a -o: uhlevljena krava
  10.      uhljáč  -a m (á) ekspr. žival z velikimi, dolgimi ušesi, uhlji, navadno zajec: uloviti uhljača; knjiž. uhljača bi rad prodal osla
  11.      úhljast  -a -o prid. (ū) redko uhljat, uhat: uhljasta žival ∙ star. uhljasta kučma kučma z naušniki
  12.      uhljàt  -áta -o prid. ( ā) ki ima velika, dolga ušesa, velike, dolge uhlje: uhljate glave mul, oslov ∙ star. uhljata kučma kučma z naušniki
  13.      uhljáti  -ám nedov.) držati za uho, uhelj in stresati: začel ga je lasati in uhljati
  14.      uhú  in uhù medm. (; ) posnema glas sove: uhu, uhu, se je oglašala uharica; sam.: zaslišati sovji uhu
  15.      uhuhú  tudi ùhùhù medm. (; --) 1. posnema glas sove: za hišo se je oglasilo: uhuhu, uhuhu 2. posnema tuljenje, hud jok: kako je to hudo, uhuhu
  16.      uigráti  -ám dov.) narediti, povzročiti, da kaj z vajami, igranjem postane skladna, ubrana celota: s treningi uigrati ekipo; orkester se je uigral šele proti koncu sporeda uigráti se 1. z vajami, igranjem pripraviti se, razgibati se za igranje: violinist se je moral pred koncertom dobro uigrati 2. izpopolniti se v igranju: na začetku igra slabo, potem se uigra uigrán -a -o: uigran ansambel; igralci so uigrani ♦ šport. dobro uigrane napadalke
  17.      uigrávanje  -a s () glagolnik od uigravati: uigravanje moštva za novo prvenstvo
  18.      uigrávati  -am nedov. () delati, povzročati, da kaj z vajami, igranjem postane skladna, ubrana celota: s treningom uigravati ekipo; orkester se že uigrava uigrávati se 1. z vajami, igranjem pripravljati se, razgibavati se za igranje: nogometaši se pred tekmo uigravajo 2. izpopolnjevati se v igranju: na začetku je igral slabo, potem se je uigraval
  19.      uíti  uídem dov., ušèl ušlà ušlò tudi ušló (í) 1. kljub nasprotovanju naskrivaj, neopazno zapustiti kraj (trenutnega) bivanja: nekaj zapornikov je ušlo; zaradi grobega ravnanja je ušel; ponoči, večkrat uiti // kljub nasprotovanju naskrivaj, neopazno iti, oditi: uiti iz taborišča; uiti od doma, čez mejo, v tujino / ptič je ušel iz kletke // ekspr. kljub nasprotovanju iti, oditi: dečki so ušli na igrišče; otrok rad uide k reki / sin je zaradi pretežkega dela ušel s kmetije / pes mu je ušel; pazi, da ti voz ne uide po bregu 2. ekspr. hitro, nepričakovano oditi: ušel je, ko so začeli govoriti o njem; ko je to slišala, je ušla iz sobe 3. ekspr. nezaželeno izteči: vse vino je ušlo; iz soda je ušla večja količina nafte / iz jeklenke je ušel plin 4. ekspr., z dajalnikom s tekom se umakniti pred kom, izmakniti se komu: uiti napadalcem, zasledovalcem; zdaj mi ne bo več ušel // umakniti se pred čim, izmakniti se čemu: komaj smo ušli padajočemu kamenju / uiti nevihti / uiti nevarnosti, poškodbi / težko je uiti svoji usodi / za to mu kazen ne uide bo kaznovan; pren. rad bi ušel sam sebi; želel je uiti resničnosti // žarg., šport. premikajoč se priti v tak položaj, da osebka ostali tekmovalci ne morejo ujeti, dohiteti: najboljši kolesar je kmalu ušel vodilni skupini; zmagovalec je že ušel zasledovalcem / nogometno moštvo je ušlo najboljšim na lestvici ima tako visoko število točk, da jih drugi ne morejo doseči 5. ekspr., z dajalnikom nezaželeno se premakniti s prvotnega, navadnega mesta: naramnica mu je ušla z rame; kodri so ji ušli na čelo; hlače so mu ušle pod pas 6. ekspr., z dajalnikom nezaželeno priti, se pojaviti: iz ust so mu ušli pritajeni kriki // nehote, proti svoji volji izreči, reči: iz ust, z jezika mu je ušla grda beseda, kletev / brezoseb.: kje pa je prej bil, mu je ušlo; skoraj bi mu naglas ušlo, da je vsega kriv sosed 7. ekspr., z dajalnikom usmeriti se, kamor ni zaželeno: pogled ji je pogosto ušel na cesto 8. ekspr., z dajalnikom, navadno z nikalnico opaziti, zaznati: kot dobremu opazovalcu mu ni ušla nobena podrobnost / ni jim ušlo, da je nekaj narobe / njenim očem, njenemu pogledu nič ne uide / ne uide mu nobena beseda ničesar ne preslišiekspr. hiša je ušla plamenu ni zgorela; evfem. deset let mu ne uide obsojen bo na deset let zapora; ekspr. misli so ji ušle k fantu pomislila je nanj; ekspr. zanima ga, ali bo park ušel sekiri ali bodo v parku posekali drevje; ekspr. ušle so ji solze zajokala je proti svoji volji; pog., ekspr. srce mu je ušlo v hlače zbal se je, izgubil pogum; ekspr. zmaga mu ne bo ušla zmagal bo; ekspr. hitro se je preoblekel, da bi ušel pljučnici da ne bi zbolel za pljučnico; pog. to mu je ušlo iz glave, iz spomina tega se ne spomni več; evfem. otroku je ušlo (v hlače) je opravil malo, veliko potrebo; ekspr. vlak ji je ušel pred nosom je odpeljal, ko je bila že blizu; ekspr. pri pregledovanju mu je ušlo nekaj napak je spregledal
  20.      ùj  in új medm. (; ) 1. izraža nejevoljo: uj, ti neučakanec 2. izraža telesno ali duševno trpljenje: uj, uj, kako to peče 3. izraža podkrepitev trditve: uj, si občutljiva
  21.      ujáhati  -am tudi ujášem dov. (ā) izuriti v jahanju: ujahati konja ● ekspr. ujahal si je noge, da so trde z jahanjem utrudil, omrtvičil ujáhan -a -o: ujahana kobila
  22.      ujármiti  -im dov.) knjiž. vpreči v jarem: ujarmiti vola
  23.      ujasníti  -ím dov., ujásnil ( í) star. 1. zjasniti, razjasniti: veter je ujasnil nebo; nebo se je ujasnilo; brezoseb. prenehalo je snežiti in kmalu se je ujasnilo / vreme se ujasni 2. narediti kaj (bolj) veselo, vedro: novica mu ni ujasnila obraza; čelo, oko se mu ujasni ujasnjèn -êna -o in ujásnjen -a -o: ujasnjene oči
  24.      ujásniti se  -im se in ujasníti se -ím se dov., ujásnil se (ā ; í) star. postati (bolj) jasen, razumljiv: njegov nazor se je ujasnil ● star. bolnici se je popolnoma ujasnilo bolnica je postala prisebna, razumna
  25.      újčkanje  -a s () glagolnik od ujčkati: umiriti dojenčka z ujčkanjem; ujčkanje otroka na rokah

   84.708 84.733 84.758 84.783 84.808 84.833 84.858 84.883 84.908 84.933  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA